Konec je z izgovori, da je za dodatne kilograme kriva počasna presnova

Decembra, ko se naše mize šibijo pod prazničnimi dobrotami, marsikodo išče preproste nasvete, kako na hitro shujšati ali vsaj ublažiti posledice prekomernega nažiranja. Če ste eden tistih, ki svoje obloge radi pripišete počasni prebavi, potem boste razočarani, saj je sklepanje, da imajo suhi ljudje hitrejšo prebavo, zmotno. Gre za enega od petih najpogostejših mitov glede presnove.

Če suhljati prijateljici zavidate, da si lahko privošči za obrok, kar ji srce poželi, ob tem pa se tolažite, da je suha zato, ker ima pospešeno presnovo, potem vam sporočamo, da temu ni tako. Namreč ne velja, da imajo suhi ljudje praviloma hitrejšo prebavo, kot tudi ne velja obratno. Strokovnjakinja z univerze v Ottawi je celo ugotovila, da imajo suhi ljudje praviloma počasnejšo prebavo (med počitkom pokurijo manj kalorij) od tistih z močnejšo postavo.

Prav tako ugotavljajo, da na presnovo učinkuje količina mišic. Primerjali so dva posameznika z zelo podobno težo in ugotovili, da je bila presnova hitrejša pri tistemu, ki je imel večjo mišično maso. To upoštevajte, ko si sestavljate program diete.

Še en mit, ki ga pogosto jemljemo za sveto resnico, pa to ni, je prepričanje, da bo preskakovanje obrokov upočasnilo presnovo. Strokovnjaki opozarjajo, da je prepričanje, da je potrebno vsake tri ure nekaj malega prigrizniti, zastarelo. To, kako pogosto in predvsem redno se prehranjujete, ne vpliva na hitrost vaše presnove, je prepričana ameriška strokovnjakinja. Redno prehranjevanje je koristno, ker ni navalov lakote, pravi, nikakor pa nima učinka na samo presnovo. Bolj kot redna prehrana imata na naš metabolizem vpliv kakovost in količina zaužite hrane.

Tretji mit je prepričanje, da se vse, kar pojete pozno zvečer, spremeni v maščobo. Zato vam bo večina nutricistov svetovala, da nikar ne jejte pozno zvečer. Strokovnjakinja pa opozarja, da temu ni tako oziroma zadeve niso tako preproste. Na to, ali se bo neka hrana spremenila v maščobne blazinice, ne vpliva naša notranja ura, pač pa predvsem to, kakšno hrano zaužijemo. Zato vam strokovnjakinja svetuje, da ne razmišljajte toliko o tem, ali je že prepozno za večerni obrok, pač pa bolj o tem, kaj bo takrat na vašem krožniku.

Četrti mit oziroma zmota se nanaša na samo presnovo. Kot opozarja strokovnjakinja, ima presnova dva ključna dela – katabolizem in anabolizem. Katabolizem pomeni razgradnjo presnovnih produktov, ki služi za pridobivanje energije. Anabolizem pa je tisti del presnove, ki zajema izgradnjo telesu lastnih snovi iz manjših molekul, pri čemer se porablja energija. Če naša presnova deluje dobro, sta ta dva procesa usklajena. Zato prepričanje, da je presnova zgolj razgradnja zaužite hrane, ne drži.

Še zadnja, morda najbolj pogosta zmota, pa je prepričanje, da na presnovo ne moremo vplivati. Strokovnjaki opozarjajo, da imamo posamezniki bistveno več vpliva na svojo presnovo kot mislimo. Kot smo že ugotavljali na začetku članka, na presnovo vpliva tudi količina mišičevja, zato obstaja dober način za pospešitev presnove – okrepitev mišične mase z dvigovanjem uteži. Prav tako si zapomnite še nekaj nasvetov, ki bodo pospešili vašo presnovo: več spite, večkrat na dan pijte vodo in opustite sadne sokove, pijte kavo, saj kofein pospešuje presnovo, uživajte dovolj proteinov.