Večina ljudi se zaveda pomena zdrave kože, kar polovica pa jih koži posveča preveč pozornosti in z "bombardiranjem" kože z raznimi kozmetičnimi preparati prispevajo k temu, da je kožnih obolenj vse več, pravi dermatologinja Tanja Planinšek Ručigaj. Pojavnost kožnih bolezni je tako v porastu, prav tako njihovo odkrivanje, zlasti kožnega raka.
Kljub vsej ozaveščenosti pa ostaja določen odstotek ljudi, ki ne samo, da ne se ne zavedajo pomena zdrave kože, ampak imajo tudi slabe higienske navade. Pa niso to samo tisti, ki živijo v neurejenih stanovanjskih razmerah, je za STA povedala predstojnica dermatovenerološke klinike Planinšek Ručigajeva.
Dermatitis pogosta posledica prevelike uporabe kozmetičnih pripravkov
Pri obeh spolih v Sloveniji je kožni rak najpogostejši med vsemi raki. Kar se tiče dermatoloških obolenj, pa so močno v porastu alergije, tudi atopijski dermatitis - nagnjenost kože k temu, da je bolj občutljiva, navaja Ručigajeva.
Ob tem izpostavlja, da morda tudi sodoben način življenja "z veliko umivanja in bombardiranjem kože z raznimi kozmetičnimi preparati ter sredstvi, ki jih moramo nujno uporabljati, da bomo zdravi, lepi in mladi čim dlje, prispevajo k temu, da je kožnih obolenj več, kot jih je bilo včasih".
"Kozmetični izdelki so do neke mere seveda dobrodošli, vendar se z njimi, če nimamo res suhe kože, ni treba mazati vsak dan. V resnici vse preveč uporabljamo sodobne preparate, kot so tekoča mila, mehčalci in agresivni praški, ki izsušijo našo kožo in ji škodujejo," je še dodala Ručigajeva.
Po podatkih Evropske akademije za dermatologijo je kožnih obolenj največ med vsemi boleznimi telesa. Bolnikov, ki imajo kakršnokoli kožno obolenje, je veliko. Pogoste so spremembe kožnih znamenj, ki lahko postanejo nevarne. Nevarne lahko postanejo tudi poškodbe zaradi sonca pri starejših ljudeh, namreč zelo malo je takih, ki teh poškodb nimajo. Prav tako so k poškodbam kože zaradi ultravioličnega sevanja nagnjeni ljudje s svetlo poltjo, svetlimi lasmi in modrimi očmi, je povedala Ručigajeva.
Porast kožnega raka je v zadnjem času povezan tako z dejanskim porastom, kot tudi s pogostejšim prijavljanjem bolezni, pravi predstojnica klinike. Čeprav za druge kožne bolezni, ki jih ni potrebno prijavljati v registre, tega podatka nimajo, pa vsekakor opažajo občutno povečanje obolenj, ki se kažejo kot alergije, je še dodala.
Kakovost življenja kožnih bolnikov slabša kot po infarktu
Različne evropske in svetovne študije so pokazale, da se ob primerjavi bolnikov po infarktu in možganski kapi ter bolnikov z luskavico pri slednjih kaže večji padec kakovosti življenja, je povedala Ručigajeva. "Tudi pri nas smo spremljali bolnike, ki imajo limfedem in se je ravno tako izkazalo, da se je kakovost življenja bolnikov predvsem v prvem letu močno poslabšala," je še dodala.
Ručigajeva je pojasnila, da se pojavlja težava, da ljudje kožne težave večkrat zdravijo sami, z nasveti prijateljev, zdravilcev in tistih, ki se ukvarjajo z alternativno medicino. Večina bolnikov dokaj pozno pride do svojega zdravnika in do dermatologa. Večina ljudi na obolelo kožno namaže tri do štiri pripravke, preden se odločijo za obisk zdravnika ali dermatologa.
Izpostavila je, da oboleli z atopijskim dermatitisom pogosto v ambulanto pridejo šele, ko se je obolenje razširilo že po celem telesu, koža močno srbi, je pordela in z nje že začne rositi tekočina. Pri večini takih bolnikov ugotovijo, da so se prej že več let zdravili z raznimi alternativnimi metodami, in da do takrat še nikoli niso obiskali dermatologa, je še povedala.
Ručigajeva svetuje, naj bolniki obiščejo zdravnika, ko neka težava traja že dlje časa, oziroma če se vnetje na koži dalj časa ne pozdravi. Seveda pri spreminjanju kožnih znamenj, ki lahko kažejo na kožnega raka, ne smemo čakati predolgo. Priporoča, naj ljudje ob spremembah na koži najprej obiščejo osebnega zdravnika, ki predpiše osnovno terapijo, če ta ne zadostuje, pa se lahko obrnejo naprej na specialista. Univerzalnega nasveta ni, vsekakor pa je velika površina obolele kože znak, da je treba ukrepati, je še dodala.
Koža lahko pokaže tudi na druge bolezni v telesu
Spremembe na koži so lahko tudi pokazatelj obolenj jeter, ledvic, rakavih obolenj in bolezni prebavil, je povedala Ručigajeva. Lahko gre za suho kožo, pordele spremembe ali pa različne dermatitise. Pri bolnikih s srčnim popuščanjem se kaže otečenost nog in posledično se lahko na koži pojavijo rane. Pri bolnikih, ki imajo rakava obolenja, pa lahko srbi koža po celem telesu, je sklenila Ručigajeva.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.