Krvodajalci, javite se! Primanjkuje krvi

Trenutno stanje zalog krvi je pod potrebno količino, opozarjajo na zavodu za transfuzijsko medicino. Kritični meji se sicer še niso približali, primanjkuje pa vseh tipov krvi, najbolj tipa A+. Če le lahko, se udeležite ene od njihovih krvodajalskih akcij ali pa obiščite vašo najbližjo transfuzijsko službo.

Krvodajalstvo

Krvodajalci, javite se! (Foto: Thinkstock)

Podatki Zavoda RS za transfuzijsko medicino je trenutno stanje zalog krvi pod potrebno količino. Primanjkuje vseh tipov krvi, najbolj tipa A+. K sreči se kritični meji še niso približali.

Kot so navedli na zavodu za transfuzijsko medicino, so potrebe po komponentah krvi različnih krvnih skupin nepredvidljive in večinoma sovpadajo s porazdelitvijo krvnih skupin med prebivalstvom. V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A in 0. Skupino A ima približno 40 odstotkov ljudi, 0 pa 38 odstotkov. Krvne skupine B je 15 odstotkov, krvno skupino AB pa ima približno sedem odstotkov Slovencev. RhD pozitivnih je okoli 82 odstotkov ljudi, negativnih pa le okoli 18 odstotkov.

Zaloge krvi so potrebne zaradi transfuzij, ki jih dajo bolnikom ob boleznih in poškodbah. Največji porabniki krvi so bolniki z boleznimi krvi in krvotvornih organov (kostnega mozga), bolniki z rakom, bolniki, zdravljeni s transplantacijo organov in kostnega mozga, ponesrečenci ter bolniki, ki kri potrebujejo zaradi operativnih posegov.

Grafični prikaz stanja zalog krvi po krvnih skupinah

Grafični prikaz stanja zalog krvi po krvnih skupinah. (Foto: Zavod RS za transfuzijsko medicino)

V Sloveniji v povprečju letno beležimo okoli 1180 krvodajalskih akcij, 97.000 odvzemov krvi ter 110.000 prijavljenih krvodajalcev. Od 62.000 (aktivnih) krvodajalcev jih kar 60 odstotkov kri daruje enkrat, 28 odstotkov jih kri daruje dvakrat, desetina trikrat na leto, le dva odstotka pa kri darujeta štirikrat letno.

Tako denimo bolnik pri operaciji srca prejme okoli šest enot krvi, kar pomeni šest krvodajalcev. Pri operaciji raka potrebujejo vsaj dve enoti krvi, pri presaditvi jeter med pet in 20 enot, ponesrečenci potrebujejo tudi do 30 enot krvi, ženske pa pri zapletih pri porodu pet ali več enot.

Na zavodu zato poudarjajo, da takšne oblike zdravljenja omogočajo krvodajalci, saj za kri zaenkrat ni ustreznega nadomestila. Pri zdravljenju s krvjo si lahko pomagamo le ljudje med seboj. Vsak delovni dan potrebujejo v povprečju 300 do 350 krvodajalcev, da zagotovijo zdravljenje bolnikov s krvjo, so še zapisali na spletni strani zavoda.

Več o krvodajalstvu in krvodajalskih akcijah si lahko preberete na njihovi spletni strani.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 90
 
brranc 10.09.2017 10:43:15
Redno darujem kri. Krvodajalec je bil tudi moj oče (kri je daroval vsaj 100x jaz sem že pri 50).Kri daruje že tudi moj sin. Kri je potrebovala mama ob rojstvu brata in potreboval jo je tudi brat moje žene. Kaj bi se zgodilo če ne bi bilo krvodajalcev.. glede tistih fičnikov v Avstriji ni potrbno zgubljati besed. Jaz konkretno (ker imam dobro plačo) za darovano kri dobim približno 200 evrov bruto malico in dober dopoldan z prijaznimi sestrami na oddelku za transfuzijo. In verjamem v naš sistem krvodajalstva da je pošten in v redu. . Nikoli ni bilo dokazano drugače in tudi delavci rdečege križa se zelo trudijo. Ti so pošteni in skromni ljudje ki se razdajajo za druge (kar nekej jih poznam). Bi pa naredil spisek vseh podjetij kateri delavcu omejujejo darovanje krvi. Direktorje in vodilne teh firm ter njegove svojce pa bi dal na spisek Samoplačnikov krvnih pripravkov. Pa lep dan vsem
Več komentarjev