(Foto: Thinkstock)

Thomas Alva Edison, svetu znan kot velik izumitelj, je trdil, da je spanje nepomembna in privzgojena navada. A to ni res. Čeprav tisti, ki živi 75 let, prespi približno 25 let svojega življenja, je spanje podobno kot hrana in voda nujno potrebno za normalno delovanje organizma.

Da bi preveril, ali je res treba spati, je leta 1965 dijak iz ameriškega San Diega Randy Gardner, ostal buden kar 11 dni. Njegovo početje so natančno dokumentirali raziskovalci univerze Stanford, ki so iz lokalnega časopisa izvedeli, kaj namerava storiti.

Prvih nekaj dni je Gardner ostajal buden brez večjih težav. A kmalu ni šlo več. Izgubil je sposobnost, da bi si na primer zapomnil enostavno hišno številko. Še kakšen dan pozneje je postal paranoičen, tistim, ki so mu obljubili, da mu bodo pomagali pri eksperimentu in poskrbeli, da bo ostal buden, je očital, da ga mučijo. Ko le ni mogel več, je šel v posteljo in neprekinjeno spal petnajst ur. Po dobrem tednu ni več čutil nobenih posledic svojega eksperimenta. Je pa še vedno precej znana osebnost na Japonskem, kjer so bili nad njegovim eksperimentom naravnost navdušeni.

Čeprav znanstvenikom še ni povsem jasno, zakaj je spanje nujno z vidika evolucije, pa že dolgo ne velja več prepričanje, da telo po napornem dnevu pade v stanje brez zavesti. Spanje namreč ni brez aktivnosti, saj so znanstveniki prepoznali dva značilna vzorca delovanja možganov med spanjem. Spanje z naključnim obračanjem oči ali REM-spanje ter bolj mirno ne-REM-spanje.

(Foto: Thinkstock)

Spanje REM znanstveniki povezujejo z urejanjem spominov in odločanjem, kaj naj bi ostalo v našem spominu in kaj naj bi se iz njega izbrisalo, po nekaterih podatkih pa naj bi bilo pomembno tudi za lajšanje vsakodnevnega stresa.
Kaj pa se torej zgodi, če nekaj dni ne spimo? V prvih štiriindvajsetih urah se pojavi spalna deprivacija, krvni tlak narašča, začnejo se motnje metabolizma, pojavi se potreba po tem, da bi jedli ogljikove hidrate.

Če se stanje brez spanja nadaljuje še dlje, obstaja velika možnost, da se um obrne proti sebi. Oseba ima prisluhe, privide, zapade lahko v stanje, podobno izkušnji po zaužitju drog. Oseba se ni sposobna spomniti najbolj osnovnih informacij ali v spomin shraniti novih. Najpreprostejše odločitve je izjemno težko sprejeti. Oseba postane paranoična, lahko celo nasilna do sebe in okolice. A zdravilo je precej hitro in enostavno. Zadostuje že večja količina spanja.

Vendar je lahko dolgotrajno pomanjkanje spanja vzrok za številne zdravstvene težave. Ljudje s kroničnim pomanjkanjem spanja imajo več možnosti za razvoj sladkorne bolezni, pešanje spomina in težave s krvnim pritiskom. Neprespani ljudje se težje učijo, imajo težave v spolnem življenju, pogosto se počutijo nesrečne in trpijo za nihanjem razpoloženja.