"V tej drugi skupini so se vse miši prenajedale," pravi Martha Belury, ena od raziskovalk in profesorica prehrane ljudi na OSU. "Tudi, ko smo mišim čez nekaj dni prekinili dieto, so se še vedno prenajedale," je dodala.
Tiste miši, ki so imele dieto, so v začetku zgubile nekaj teže, a so jo znova pridobile takoj, ko so čez dan začele vnašati več kalorij. Prav ta vzorec pa se pogosto ponavlja tudi pri ljudeh, ki se odločajo za hujšanje s strogimi dietami.
"Vemo, da ljudje pogosto gredo na diete, vemo pa tudi, da ko prenehajo z dietami, pridobijo nove kilograme," je dejala Beluryjeva.
Miši, ki so "stradale" in se nato prenajedale, po koncu diete niso le vrnile izgubljenih gramov, pač pa so razvile jetrno inzulinsko rezistenco. To pomeni, da jetra ne odgovorijo na inzulinske signale, ki sporočajo, kdaj naj prenehajo proizvajati glukozo. Tako se ta odvečni sladkor v krvi začne nabirati v maščobnem tkivu okoli pasu.
"Čeprav so miši uživale enako količino kalorij, so jih skladiščile na drugačen način. Skladiščile so jih v maščobnem tkivu okoli organov v središču telesa," je pojasnila Beluryjeva.
Odvečna maščoba okoli pasu pri ljudeh je povezana s številnimi zdravstvenimi težavami: s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo in presnovnimi boleznimi.
Ta raziskava je znova dokazala, da manjši obroki, razporejeni skozi ves dan, lahko pomagajo nadzorovati telesno težo, pravijo raziskovalci. Z izpuščanjem obrokov z namenom, da bi prihranili pri vnosu kalorij, pa dosežemo prav nasprotno. To namreč sproži večje nihanje inzulina in glukoze v krvi, kar pa lahko privede do še večjega kopičenja maščobe v telesu.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.