Sezona nabiranja in uživanja gob bo ta in naslednji mesec dosegla vrhunec. Na centru za zastrupitve v UKC Ljubljana opozarjajo nabiralce in uživalce gob, naj bodo previdni. Hitro se namreč zgodi, da poberemo napačno gobo.

Število zastrupitev sicer po posameznih letih niha, odvisno je tudi od gobje sezone. Točnih podatkov o težavah z zastrupitvami v centru nimajo, saj se veliko ljudi zaradi lažjih prebavnih motenj obrne le na ambulanto splošne nujne medicinske pomoči.

Na centru za zastrupitve opozarjajo, da pri nabiranju gob ni odveč izjemna previdnost. (Foto: Špela Zupan)

V letošnji sezoni pa so v UKC Ljubljana že zdravili sedem bolnikov zaradi zastrupitve z gobami. Dve osebi sta se zastrupili z vražjim gobanom, pet pa z drugimi gobami, ki povzročajo gastrointestinalni sindrom. Vse osebe so ozdravele.

Kot navajajo v sporočilu za javnost, vse bolnike, pri katerih obstaja sum zastrupitve s smrtno nevarnimi gobami ali v primeru hudih prebavnih težav oziroma resnih zapletov, kot so napad žolčnih kamnov z zlatenico, vnetje trebušne slinavke, velika izguba tekočine pri bruhanju, ali driski (zlasti pri otrocih, starejših) po zaužitju sicer užitnih gob praviloma hospitalizirajo.

Zdravnica Lucija Šarc s centra za zastrupitve svetuje nabiralcem gob, naj jih ne dajejo malim otrokom, dojenčkom, starejšim, bolnikom za dietami zaradi bolezni, naj nabirajo in jedo le gobe, ki jih dobro poznajo. Gobe je treba uživati le kot začimbo ali prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljive. Poleg tega jih ni priporočljivo jesti zvečer pred spanjem. Pred uporabo je gobe treba pregledati in preveriti, ali so zdrave in niso črvive. Nabrane gobe je treba ustrezno pripraviti čim prej, in sicer v 24 urah, bodisi kot svež obrok ali jih ustrezno konzervirati. Ker so dobro gojišče za bakterije, jih ne shranjujmo v "hladnih shrambah" ali hladilniku, še svetuje Šarčeva.

Glede simptomov zastrupitve pa na centru opozarjajo, da so odvisni od vrste gobe. "Primarni simptomi zastrupitve z gobami so bolečine in krči v trebuhu, slabost z bruhanjem, driska in huda žeja. Sekundarni simptomi so močno znojenje, huda žeja, zlatenica, motnje zavesti in dihanja, halucinacije, upočasnjen ali pospešen srčni utrip, vročina, glavobol in bolečine v mišicah ter udih, zmedenost," pišejo v sporočilu za javnost.

Nabrane gobe je treba ustrezno pripraviti čim prej, in sicer v 24 urah. (Foto: Bralka Cvetka)

"Latentna doba je čas, ki preteče od zaužitja gob do prvih znakov zastrupitve. Latentno dobo pri zastrupitvi z gobami lahko razdelimo na tri velike kategorije: kratki latentni čas (do 6 ur po zaužitju), dolgi latentni čas (med 6 in 24 ur po zaužitju) ter zapozneli latentni čas (nad 24 ur po zaužitju)," še pojasnjujejo.

Šarčeva pa še opozarja, "da se moramo v primeru kakršnih koli težav po zaužitju gob takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki bo na osnovi anamnestičnih podatkov in prizadetosti bolnika ocenil, ali je potrebna ambulantna oziroma hospitalna obravnava. Če bo potrebno, se bo posvetoval tudi z zdravnikom v Centru za zastrupitve. Prav tako se ne smemo zanašati, da bo driska v enem ali dveh dneh minila, kajti če se zastrupite z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami lahko pride po prehodnem izboljšanju prebavnih težav do hude okvare organov – predvsem jeter in ledvic – ali tudi smrti."

Opozarjajo še, da je iz prakse znano, da so se zastrupili tudi dobri poznavalci gob, če so bili pri nabiranju ali čiščenju gob neprevidni in so med množico gob spregledali strupeno gobo ali pa pri delu niso nosili očal, ki jih sicer uporabljajo zaradi slabovidnosti.