Pri uživanju arašidov, oreščkov, pistacij, suhega sadja … bodite pozorni na plesen in aflatoksine, ki so rakotvorni

Pri uživanju živil, kot so arašidi, indijski oreščki, pistacije, lešniki, suho sadje … bodite pozorni na pojav plesni in tvorbo aflatoksinov, ki so med drugim tudi rakotvorni. Z aflatoksini onesnažene lupine oreščkov vidimo kot sive ali črne pege znotraj lupine. Tveganja za zdravje so povečana tudi pri dotiku s kožo in vdihavanju onesnaženega zraka pri delu s plesnimi okuženo hrano in krmo.

Arašidi, indijski oreščki, pistacije, lešniki, suho sadje … Pri uživanju teh živil bodite pozorni na pojav plesni in tvorbo aflatoksinov, ki so genotoksični in rakotvorni, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Tvegana živila: oreščki, suho sadje, koruza, riž, fige ...

Aflatoksini so mikotoksini, ki se najpogosteje pojavljajo v živilih in krmi s področij z vročim in vlažnim tropskim ali subtropskim podnebjem. Izločata jih predvsem dve vrsti plesni: Aspergillus flavus in Aspergillus parasiticus.

Največkrat se pojavljajo v živilih, kot so zemeljski oreščki, drevesni oreščki (npr. pistacije, lešniki in orehi), koruza, riž, fige in drugo suho sadje, začimbe, surova rastlinska olja, kakavova zrna in so posledica onesnaženja s plesnimi pred ali po nabiranju.

V naravi plesni proizvajajo različne vrste aflatoksinov. Najpogostejši v živilih je aflatoksin B1, ki je tudi eden izmed najbolj močnih genotoksičnih in rakotvornih aflatoksinov. Proizvajata ga tako Aspergillus flavus kot tudi Aspergillus parasiticus. Aflatoksin M1 je glavni presnovek aflatoksina B1 pri ljudeh in živalih in je lahko pr isoten v mleku, jajcih in mesu živali, ki so bile hranjene s krmo, onesnaženo z aflatoksinom B1.

Z aflatoksini onesnažene lupine oreščkov vidimo kot sive ali črne pege znotraj lupine. Zelo dovzetni za to onesnaženje so predvsem plodovi, bogati z olji.

Če s plesnijo onesnažene pridelke posušimo ali predelamo na visoki temperaturi, plesni propadejo, visoka temperatura in klasični procesi predelave pa aflatoskine uničijo le delno, pojasnjujejo na NIJZ.

plesniva koruza

Aflatoksini se največkrat pojavljajo v živilih, kot so zemeljski oreščki, drevesni oreščki (npr. pistacije, lešniki in orehi), koruza, riž, fige in drugo suho sadje, začimbe, surova rastlinska olja, kakavova zrna. (Foto: iStock)

Učinki aflatoksinov na zdravje ljudi

Zgodnje dolgoročne zastrupitve z nizkimi odmerki aflatoksinov je težko diagnosticirati. Začetni klinični simptomi so ponavadi anoreksija in izguba telesna mase ter poškodbe jetrnih celic. Aflatoksini so dokazano rakotvorni za človeka, vendar je tveganje za raka jeter večje pri sočasni okužbi z virusom hepatitisa B.  

Aflatoksini se v jetrih presnovijo v zelo reaktiven metabolit, ki lahko reagira z beljakovinami in deoksiribonukleinsko kislino (DNK) in poškoduje oziroma uniči jetrne celice. So genotoksični (lahko poškodujejo genetski material) in rakotvorni, verjetno povzročajo tudi razvojno in imunotoksičnost.

Leta 1974 so v Indiji med revnimi prebivalci, ki so uživali plesnivo koruzo, zabeležili 400 primerov hepatitisa, 106 ljudi je umrlo. Vrednosti aflatoksinov v analiziranih živilih so bile ekstremno visoke, tja do 15 mg/kg. Podobni izbruhi hepatitisa so se kasneje zgodili tudi v Keniji in Maleziji.

Poleg vnosa z zaužitjem hrane so tveganja za zdravje povečana tudi pri dotiku s kožo in vdihavanju onesnaženega zraka pri delu s plesnimi okuženo hrano in krmo. Enkratni oz. kratek čas trajajoči visoki odmerki povzročajo akutne (kratkotrajne) zastrupitve z aflatoksini, dolgo časa trajajoči nizki odmerki pa povzročajo kronične (dolgotrajne) zastrupitve. 

V nekaterih predelih sveta je rak jeter pogostejši (Afrika in Kitajska), kar povezujejo z dolgotrajno izpostavljenostjo nizkim vrednostim aflatoksinov, ki se gibljejo nad območjem od 0,1 do 15 µg/kg živila, odvisno od vrste živila.

Več o uradnem nadzoru aflatoksinov v živilih na slovenskem trgu in najvišjih dovoljenih vrednostih si lahko preberete na spletni strani NIJZ. 

Kako lahko preprečimo tvorjenje aflatoksinov oz. mikotoskinov v hrani?

Tudi zaradi klimatskih sprememb, kot so pogostejše suše in močna deževja, so rastline slabše odporne na različne plesni. Tveganje, ki ga povzročajo aflatoksini, se da obvladovati, ne moremo pa ga povsem preprečiti, še opozarjajo na NIJZ.

Zelo pomembna je dobra kmetijska praksa pri pobiranju in skladiščenju poljščin in izdelkov. Pomembno je npr., da se žito po spravilu hitro posuši in da se med skladiščenjem vsebnost vlage ne poveča. Z uporabo insekticidov in fungicidov rast plesni zmanjšamo, povzročimo pa onesnaženost živil z ostanki pesticidov. Vsebnost mikotoksinov, kakor tudi ostankov pesticidov v živilih je v Sloveniji redno nadzorovana. Vzorce, ki so neustrezni, se umakne iz prodaje.

oreščki in suho sadje

Z aflatoksini onesnažene lupine oreščkov vidimo kot sive ali črne pege znotraj lupine. (Foto: iStock)

Kako se lahko izognemo aflatokisnom oz. mikotoksinom?

Aflatoksinom se verjetno ne moremo v celoti izogniti, ker so prisotni v številnih živilih, lahko pa izpostavljenost le-tem zmanjšamo na najnižjo možno mero s tem, da:
    • arašide, indijske oreščke, pistacije, arašidovo maslo, lešnike, suho sadje in sorodna živila uživamo le občasno; pri nakupu teh živil pazimo, da so čim bolj sveža, kupujemo jih tam, kjer je promet velik in se zaloge hitro obračajo ter je s tem manjša možnost razraščanja plesni;
    • živila, ki so občutljiva na plesni, še posebej pozorno izbiramo (poreklo, datum uporabe, način shranjevanja), saj lahko vsebujejo mikotoksine tudi, če na videz niso plesniva;
    • živila shranjujemo v suhih in hladnih prostorih;
    • živila, ki so plesniva, v celoti zavržemo;
    • se izogibamo prevelikim zalogam živil doma, raje kupujemo sveže in sproti porabljamo;
    • uživamo mešano, raznovrstno hrano; s tem prihajajo tvegana živila na naš jedilnik le občasno.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 7
 
nono1234 08.01.2018 14:08:26
Tudi pri najboljši volji potrošnik ne more ugotoviti ali so pražena arašidova zrna bila plesniva, ali npr. kakav, ki je zmlet v prah ali npr. lepo zapakiran riž. Aflatoksini so zares močan strup in ni nas malo, ki bi se plesnim radi izognili, vendar ali ne obstaja nekdo v tej "zafurani" državi, ki bi tudi taka živila moral preverjati. Seveda, potrošnik naj to ugotavlja skozi zaprto embalažo oz. najbolje, da vpraša prodajalca, če je to ali ono živilo bilo ali je plesnivo. Narobe svet !!!
mmickica 11.01.2018 17:40:48
+++
Več komentarjev