Slovenija se po presajenih srcih uvršča v svetovni vrh

Slovenija je sodeč po podatkih mednarodnega registra o presaditvah organov na prvem mestu po številu presajenih src na milijon prebivalcev. Petletno preživetje bolnikov s presajenim srcem je 80 odstotno, to je primerljivo s svetom, so predstavili na novinarski konferenci UKC Ljubljana, ki je edini center v Sloveniji, kjer opravljajo presaditve src.

Slovenija se s takšnimi statistikami glede presaditev src že tretje leto zapored uvršča v svetovni vrh, je povedal vodja centra za transplantacijsko dejavnost na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Igor Kneževič.

Po njegovih besedah je to rezultat zelo požrtvovalnega dela vseh, ki sodelujejo v transplantacijskem programu. Osnova vsega pa je po njegovih navedbah zelo dobro sodelovanje kardiologov in kirurgov.

Leta 2008 je bil ustanovljen program za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca, ki vodi enotno listo čakajočih na presaditev, prav tako obravnava teh bolnikov od tedaj poteka poenoteno, je povedal vodja oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacijo Bojan Vrtovec.

Štirje kirurgi lani presadili 33 src

V povprečju so štirje kirurgi, ki v Sloveniji opravljajo transplantacije srca, v zadnjih petih letih opravili 17 presaditev, lani pa kar 33. Od začetka presajanja src v Sloveniji, leta 1990, pa do leta 2000 so denimo letno opravili povprečno tri presaditve src. S 14,3 presajenega srca na milijon prebivalcev se tako Slovenija uvršča na prvo mesto po presaditvah na milijon prebivalcev, kar je dvakrat več presajenih src na milijon prebivalcev, kot jih opravijo v drugo uvrščeni ZDA.

Z leti se je tudi izboljševalo preživetje teh bolnikov. Danes se petletno preživetje giba okoli 80 odstotkov, kar je po besedah Vrtovca celo nekoliko nad svetovnim povprečjem. Polovica bolnikov pa preživi tudi po 13 let po presaditvi.

Za nujno operacijo se čaka 35 dni

Povečuje pa se tudi število bolnikov na čakalni listi, kar pomeni, da bolniki pridejo pravočasno na vrsto za tak način zdravljenja. Več čakajočih je po besedah Vrtovca tudi posledica boljšega preživetja bolnikov z napredovanim srčnim popuščanjem. Ob tem pa priznava, da je organov relativno premalo.

Povprečna čakalna doba na listi za nenujno presaditev srca je eno leto, za nujno pa 35 dni. Presajanja src načeloma ne opravljajo pri bolnikih, starejših od 70 let, v tem času pa so presadili srce tudi trem otrokom. Najmlajši je imel manj kot 10 kilogramov, kar je po besedah Kneževiča tehnično izjemno zahteven poseg, poleg tega je za to starostno skupino na voljo izjemno malo src za presaditev.

Danes čaka na presaditev srca 34 bolnikov, 80 odstotkov jih je urgentnih primerov. Srce je sicer primerno za presaditev zgolj štiri ure in pol potem, ko ga izvzamejo od darovalca. Sam poseg presajanja srca pa po besedah Kneževiča traja 45 minut.

Bolniki po presaditvi nekaj dni ostanejo na intenzivni negi, po dveh tednih lahko zapustijo bolnišnico, če ni zapletov.

Kneževič je ob tem poudaril, da podarjanje organov ni zdravljenje, ampak podarjanje življenja. Tudi kakovost življenja se tem bolnikom po presaditvi bistveno izboljša, kar je na današnji novinarski konferenci potrdil tudi Stanislav Mali, ki so mu leta 2013 presadili srce. "Tako dobro, kot živim danes, nisem živel zadnjih 10 let, odkar sem bolan," je dejal. Poudaril je, da živi normalno in kakovostno življenje. Prav tako se normalno ukvarja s športom, prihodnji teden bo celo smučal.