Znanstveniki s Kemijskega inštituta so poskrbeli za nov dosežek na področju razvoja celičnega zdravljenja vnetnih bolezni. Sodelavci Odseka za sintezno biologijo in imunologijo so spremenili človeške celice tako, da samostojno prepoznajo vnetne procese v telesu in začnejo proizvajati in izločati protivnetne proteine kot zdravilo.
V tem dosežku gre za celično terapijo, kjer v telo vstavijo kapsule s spremenjenimi celicami, ki začnejo izločati zdravilne proteine, šele ko pride do nastanka vnetja. Celice so v poroznih kapsulah zaščitene pred lastnim imunskim sistemom, tako da bi lahko uporabili enak tip celic za vse paciente, kar bi lahko povečalo dostopnost celičnega zdravljenja.
Preko poroznih kapsul lahko celice prejemajo hrano in ob aktivaciji izločajo terapevtske proteine, kot so protitelesa, ki nevtralizirajo vnetje, podobno kot biološka zdravila za zdravljenje vnetne črevesne bolezni, so še sporočili s Kemijskega inštituta.
Celice, ki so jih razvili na inštitutu, bi lahko torej zaznale vnetje, še preden bi se ga zavedal pacient ali zdravnik, kar je pomembno za zmanjšanje škodljivih posledic vnetja. Delovanje celic lahko uravnavajo od zunaj preko kemijskega signala, npr. z vnosom določene spojine.
Delovanje sistema so testirali tako na celičnih kulturah kot tudi v predkliničnih raziskavah na živalskem modelu vnetne črevesne bolezni, kjer so kapsule s celicami vstavljene v trebušno votlino preprečile poškodbe na črevesju.
"Gre za demonstracijo uporabe naprednih pristopov sintezne biologije v medicini, čeprav bo potrebnih še veliko izboljšav, preden bo tak sistem dejansko uporaben za zdravljenje ljudi," pravi raziskovalec Roman Jerala, ki je vodil projekt.
Po pojasnilih Jerale ima poglavitno zaslugo za ta dosežek njihov nekdanji mladi raziskovalec Anže Smole, ki je zdaj v ZDA na podoktorskem usposabljanju na University of Pennsylvania, kjer raziskuje imunoterapijo raka v eni vodilnih skupin na tem področju.
"Upamo, da se čez nekaj let vrne z bogatimi izkušnjami. Lepo bi bilo, če bi do takrat izkoristili naše znanje in v sodelovanju z zdravniki slovenske paciente z limfomom že začeli zdraviti z imunoterapijo," je še pojasnil Jerala.
Raziskava je trajala štiri leta, saj je bilo za pripravo spremenjenih celic potrebno uglasiti posamezne module, od senzorja, ki zaznava vnetje, ojačevalca, kombinacije terapevtskih proteinov in drugih eksperimentov, vključno z modeliranjem.
Pri modeliranju je bil najpomembnejši prispevek Urbana Bezeljaka, ki je prav tako že v tujini, kjer opravlja doktorat na uglednem Institute of Science and Technology (IST) v Avstriji.
Delo z naslovom A Synthetic Mammalian Therapeutic Gene Circuit for Sensing and Suppressing Inflammation avtorjev Anže Smole, Duško Lainšček, Urban Bezeljak, Simon Horvat in Roman Jerala je bilo objavljeno v januarski izdaji ugledne znanstvene revije Molecular Therapy.
Celična terapija se uveljavlja kot zelo učinkovit način zdravljenja. S področja celične terapije je veliko slišati o matičnih celicah, vendar največje uspehe celičnega zdravljenja dosegajo v ZDA na področju imunoterapije raka s spremembo celic imunskega sistema pacientov. Spremenjene celice T (t.i. CAR-T) so pokazale izjemne uspehe pri zdravljenju oblik raka, ki so neodzivni na druge načine zdravljenja, pojasnjujejo v Kemijskem inštitutu.
Uporaba celic za zdravljenje pa odpira še dodatne možnosti za ciljano, varno in nadzorovano zdravljenje preko vgradnje različnih načinov kontrole celic.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.