Gripa je na pohodu. Ne le pri nas, ampak v celotni regiji. Kot poroča hrvaški index.hr, pa je med virusi tudi tip H1N1, bolj znan kot zloglasna nova ali pandemska gripa.

Ta naj bi na Balkanu terjala že tri življenja. Dve osebi sta tako umrli v Romuniji, vest je tudi uradno potrdil romunski zdravstveni minister, žrtvi pa sta 55-letna ženska in 61-letni moški.

Tretja oseba, gre za 62-letno žensko, pa je umrla v Makedoniji. Zbolela je prejšnji teden, umrla pa v sredo v Skopju. Še 22 ljudi je v karanteni, od tega so pri 14 pacientih potrdili okužbo z virusom gripe H1N1. A po grobi oceni naj bi bilo v Makedoniji okuženih 700 ljudi, zato se bojijo izbruha epidemije.

Pojav virusa so med drugim potrdili že tudi v Bosni in Hercegovini, tuje tiskovne agencije pa poročajo, da je nova gripa že več življenj terjala tudi na Bližnjem vzhodu, predvsem otroci naj bi tako umirali v Indiji, Iraku, Pakistanu in Izraelu.

Virus nove gripe tudi pri nas

Kot so nam pojasnili na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ), je virus H1N1 zelo prisoten tudi v Sloveniji, a zapletov zaradi okužbe zaenkrat ne ugotavljajo. Kot pravijo, virus, ki je leta 2009 povzročil pandemijo, zdaj spada že med "običajne" viruse gripe, precej se je oslabila tudi njegova škodljivost, saj je večji del populacije nanj odpornejši kot ob izbruhu.

Kot naj je še pojasnil tiskovni predstavnik IVZ Mitja Vrdelja, pri nas sezona gripe za zdaj poteka kot običajno. "Gripa se pojavi vsako leto v večjem ali manjšem obsegu – letošnji obseg ni izjemen. Vrhunca sezone gripe se ne da napovedati zanesljivo, v skladu z dosedanjim potekom pričakujemo vrh v približno dveh tednih. Sicer pa še vedno prevladuje virus influence A H1N1pdm09, ki je leta 2009 povzročil pandemijo gripe, precej je tudi influence B. Precej je še okužb z RSV, pa tudi ostalimi virusi, kar pa je primerno letnemu času," je še povedal.

Cepljenje – da ali ne?

Z novo gripo smo se srečali že tudi v Sloveniji, kjer so pojavu sledili pozivi k cepljenju. A se je od takrat razplamtela tudi debata o stranskih učinkih cepiva.

Peščica cepljenih je namreč zbolela za težko obliko nevromuskularnega sindroma Guillain-Barreov sindrom (GBS). A to naj ne bi bilo edino tveganje. Mediji širom Evrope so se namreč razpisali, da naj bi vsaj 800 otrok, ki so bili cepljeni, zdaj trpelo za narkolepsijo – kronično motnjo spanja, za katero sta značilni pretirana zaspanost in nenadni napadi spanja.

Povečano število pacientov z narkolepsijo poleg Švedske beležijo med drugim tudi Finska, Norveška, Irska in Francija, do povečanja bolnikov pa je prišlo kmalu po preventivnem cepljenjem proti novi gripi leta 2009 s cepivom britanskega proizvajalca GlaxoSmithKline (GSK). V Veliki Britaniji tako napovedujejo, da bodo že kmalu objavili podrobno študijo, ki cepljenje povezuje z novo gripo.

Medtem ko zdaj nekateri množično cepljenje proti novi gripi imenujejo "medicinska tragedija", so iz družbe, ki je cepivo proizvedla, sporočili, da so prijave vzeli zelo resno, a menijo, da za zdaj za takšne trditve še ni dovolj dokazov.

Z njimi se ne strinja eden vodilnih strokovnjakov na področju preučevanja narkolepsije Emmanuel Mignota z ameriške univerze Stanford, ki meni, da je dokazov že več kot dovolj.
Skupaj je bilo s cepivom Pandemrix družbe GSK med pandemijo leta 2009 in 2010 cepljenih več kot 30 milijonov ljudi v 47 državah.

Kot piše v poročilu IVZ je bilo pri nas ob izbruhu pandemske gripe proti tej gripi cepljenih nekaj več kot 90.000 oseb, kar je okrog 5% prebivalcev Slovenije.

V primerjavi z nekaterimi drugimi državami npr. Švedsko, kjer je bilo cepljenih več kot 60 odstotkov, je bil delež cepljenih pri nas zelo nizek. Raziskave cepljenja proti pandemski gripi so pokazale, da na odločitev posameznikov glede cepljenja vplivata zaznana ogroženost, ki jo predstavlja bolezen in ogroženost, ki jo predstavljajo neželeni učinki po cepljenju pa tudi številni drugi dejavniki. Cepljenje je bilo sicer še posebej priporočeno kroničnim bolnikom in zdravstvenim delavcem, cepljenje pa se je za tiste, ki so se zanj odločili, večinoma končalo brez posledic.