V Sloveniji najdemo največ transmaščob v piškotih

Transmaščobe najdemo v številnih živilih, pripravljenih z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih maščob. Gre za škodljive sestavine, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje. Če pojeste le nekaj piškotov, ki vsebujejo transmaščobe, je to tako, kot bi pokadili deset cigaret. Transmaščobe namreč zvišujejo koncentracijo škodljivega holesterola in znižuje koncentracijo koristnega holesterola, spodbujajo vnetne procese, povezane z nastankom bolezni srca, sladkorne bolezni in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Uživanje živil, ki vsebujejo transmaščobe, pomeni kar desetkrat večje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni kot uživanje nasičenih maščob.

Čeprav je v zadnjih letih odgovornim proizvajalcem živil z uvedbo novih tehnologij in kakovostnejših surovin uspelo bistveno zmanjšati količino transmaščob v živilih, so izsledki raziskav pred časom presenetljivo pokazali, da je na slovenskem trgu še veliko živil, ki vsebujejo te zdravju škodljive snovi.

Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko pravi, da natančnih podatkov o razpoložljivosti transmaščob v živilih, ki jih najdemo na slovenskem trgu, ni, to pa zavira sprejemanje nacionalnih predpisov, ki bi bili strožji od tistih, ki veljajo za celotno območje EU.

''Raziskave na ožjih skupinah živil (npr. piškotih) so že pokazale, da so transmaščobe v Sloveniji močno razširjene, zato smo se odločili za sistematično obravnavo tega problema v okviru posebnega raziskovalnega projekta, v katerem zbiramo podatke, ki bodo omogočili sprejem ustreznih predpisov za ureditev tega področja. Projekt se je začel izvajati letos in bo trajal do leta 2019, že v letošnjem letu pa bomo predstavili ključne podatke, za katere ocenjujem, da bi morali zadostovati kot ustrezna znanstvena podpora sprejetju strožjih nacionalnih predpisov,'' je pojasnil Pravst.

Čeprav bi bilo vsebnost transmaščob v prehrani najbolje v celoti prepovedati, za kar so se pred kratkim odločili v ZDA, je zaradi načela prostega pretoka blaga na EU ravni mogoče zgolj njihovo omejevanje. Evropska komisija je lani z enoletno zamudo objavila poročilo o vsebnosti transmaščob v živilih, v katerem sicer ugotavlja, da so srčne bolezni vodilni vzrok za smrt v EU, visok vnos transmaščob pa resno povečuje tveganje zanje, vendar namesto zakonodajnih postopkov, s katerimi bi omejila prisotnost transmaščob v hrani, predlaga zgolj nadaljnje raziskave na tem področju. Lahko pa države same omejijo vsebnost transmaščobnih kislin v živilih, kot so to storili na Danskem, Madžarskem, v Avstriji in Latviji.

Včeraj je novelo Zakona o prehranski ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, vložila tudi poslanska skupina Združene levice. Kot so sporočili, želijo z novelo zakonsko omejiti vsebnost transmaščob v prehrani. ''Ker je jasno, da na zakonodajne predloge na ravni EU še ne moremo računati, smo se odločili to storiti sami. Ker gre za nujen ukrep, ki pa ne pomeni bistvenega posega v sam zakon, in ker je slovenska prehrambna industrija v večji meri že sama opustila uporabo transmaščob pri pripravi živilskih izdelkov, predlagamo, da Državni zbor sprejme zakon po skrajšanem postopku, da bo zakon sprejet pred poletjem, omejitev pa čim prej stopila v veljavo,'' so povedali v ZL in dodali, da bo omejitev uporabe transmaščob poleg pozitivnih učinkov na zdravje ljudi na dolgi rok prinesla tudi zmanjšanje proračunskih izdatkov za zdravljenje bolezni, ki jih transmaščobne kisline povzročajo. To se bo predvsem poznalo pri izdatkih za zdravljenje bolezni srca in ožilja, ki so pri nas vzrok za kar 38 odstotkov smrti.

Dokler ne bodo uvedeni predpisi, ki bodo omejili dodajanje industrijskih transmaščob živilom, pa na Inštitutu za nutricionistiko priporočajo, da se pri izboru predpakiranih živil potrošniki povsem izogibajo živilom, ki imajo na seznamu sestavin navedene delno hidrogenirane rastlinske maščobe, in da čim bolj omejijo uživanje ocvrtih jedi. ''Kot dodatne preventivne ukrepe priporočamo še, da omejijo uživanje predpripravljenih živil, še posebej takšnih, za katere ne morejo izključiti prisotnosti delno hidrogenirane rastlinske maščobe, ki se najpogosteje uporablja pri pripravi piškotov, vafljev, izdelkov iz testa in sladic. Tudi v gostinskih obratih potrošniki lahko povprašajo, ali se pri pripravi živil uporablja delno hidrogenirana rastlinska maščoba, in na ta način spodbujajo restavracije, da bodo prenehale uporabljati takšne maščobe,'' so poudarili.