FIT 24UR

Vas je sram priznati, da doživljate panične napade? Da imate duševne motnje? Nikar, vsak tretji Evropejec jih ima

Ljubljana, 10. 10. 2016 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min

Glede na raziskave bo eden od treh Evropejcev predvidoma enkrat v življenju izkusil težave v duševnem zdravju. Večina v teh razmerah, ko je še vedno sramotno priznati, da imaš panične napade ali druge motnje, ne bo deležna hitre in učinkovite prve pomoči v primeru hude stiske. Čakalne vrste so krute.

Depresija
Depresija FOTO: Thinkstock
Vsi jo poznate, vsi ste že slišali njen glas. "Imam napade panike, neprestano. Pred nastopom v Amsterdamu me je pograbila takšna panika, da sem zbežala skozi zasilni izhod. V Bruslju sem nekoga pobruhala. Nenehno se spopadam z anksioznostjo. Ljudje mislijo, da sem nora." Govorimo o pevki Adele, ki je po neštetih zanjo grozljivih okoliščinah zbrala misli in dovolj poguma, da je jasno in glasno spregovorila o anksioznosti – duševni motnji, ki se je sicer že tako prepogosto sramežljivi Slovenci sramujemo in skrivamo, jemljemo za samoumevno, kot nekakšno kazen, trpinčenje, s katerim moramo tako nekako "po slovensko" pač živeti.

Z anksioznimi motnjami se srečujejo številni, tudi svetovno znani posamezniki, kot so na primer pevka Adele, manekenka Kate Moss, pevka Britney Spears in igralec Johnny Depp.
Mislite, da ste sami? Vsak tretji Evropejec se mora spopasti s tem!

Vsak se kdaj znajde v okoličinah, ko občuti tesnobo, živčnost, zaskrbljenost, napetost. Anksioznost je naravna in sprva tudi koristna, saj nam na telesni, čustveni in miselni ravni pomaga, da se bolje soočimo s krizno situacijo. A če v tem stresnem stanju živimo dalj časa, če občutimo, da je anksioznost preveč intenzivna in smo napeti tudi v razmerah, ki takšnega odziva ne zahtevajo, si moramo priznati, da potrebujemo pomoč. To ni sramotno. Mislite, da se dogaja le vam? Raziskave kažejo, da ima težave v duševnem zdravju dobra tretjina Evropejcev oziroma kar 180 milijonov ljudi.

Ampak zakaj danes pišemo o tem? Ker duševno zdravje ni postranska stvar in si zasluži spoštovanje, in ker bi vsi, ki se spopadajo s težavami, morali dobiti psihološko pomoč. Prav slednje je tudi glavno sporočilo kampanje Svetovne federacije za duševno zdravje in Svetovne zdravstvene organizacije ob svetovnem dnevu duševnega zdravja. Psihološka prva pomoč bi morala biti na razpolago ne samo v primeru smrtne nevarnosti, naravnih nesreč, krize ali izrednih razmer, ampak tudi v primeru hujše duševne stiske.

Živimo v stresu

Dandanes smo praktično z vseh strani vsakodnevno bombardirani s stresnimi situacijami. Nekateri jih prenesejo lažje, drugi pa se posledic ne morejo znebiti. Ali se bodo iz tega razvile tudi anksiozne motnje, je odvisno od treh skupin dejavnikov: geni, okolje in osebnostne lastnosti. Dokazano je oseba bolj dovzetna za te motnje, če je v otroštvu doživela travmatične ali stresne izkušnje, če so se s tem spopadali že predniki ali če je na primer čustveno manj stabilna, zadržana, ima nizko samospoštovanje. Anksiozne motnje lahko pri bolj dovzetnih osebah sprožijo stresni dogodki, kot so na primer ločitev, izguba službe ali partnerja, bolezen.

Anksiozne motnje se v EU pojavljajo pri približno 14 odstotkih populacije, kar jih uvršča med naj pogostejše duševne in vedenjske motnje. Pogosteje se pojavljajo pri ženskah, v približnem razmerju dva proti ena. Statistika še pravi, da bo ena oseba od treh v življenju izkusila anksiozne motnje.

Hiter pregled različnih oblik anksioznih motenj:

PANIČNA MOTNJA
Zelo intenziven napad panike oziroma tesnobe, ki se pojavi nenadoma. Nato lahko sledi pretirano premlevanje doživetega in intenziven strah pred ponovitvijo paničnega napada, kar pa lahko vodi v izogibanje različnim situacijam.

GENERALIZIRIANA ANKSIOZNA MOTNJA
Stalna pretirana skrb o običajnih vsakodnevnih stvareh. Osebo lahko pretirano skrbi zaradi svojega zdravja, službe, svojih bližnjih, finančnega stanja ...

SOCIALNA ANKSIOZNOST
Intenziven strah pred ocenjevanjem in zavrnitvijo drugih. Anksioznost je najbolj izrazita v okoliščinah, ko smo v središču pozornosti pred skupino neznanih ljudi. Oseba se počuti nesposobna pri obvladovanju socialnih situacij. Vse to lahko vodi v izogibanje takim situacijam.

AGORAFOBIJA IN SPECIFIČNE FOBIJE
Specifične fobije se kažejo v neutemeljenem strahu pred točno določenim predmetom ali situacijo. Agorafobija je strah pred situacijami, iz katerih se je težko umakniti in lahko obsega strah pred odprtimi prostori, ki mu je pridružen tudi strah pred zapuščanjem doma, vstopanjem v javne prostore, strah pred množico, strah pred potovanjem z javnimi prevoznimi sredstvi itn. Kljub zavedanju o nesmiselnosti strahu se posameznik tega ne more znebiti.

POSTTRAVMATSKA STRESNA MOTNJA
Pretiran strah oziroma anksioznost se razvije po določeni travmatski izkušnji. Nato oseba lahko te dogodke podoživlja. Pojavi se lahko izogibanje določenim krajem in situacijam.

Simptomi in znaki anksioznih motenj
Simptomi in znaki anksioznih motenj FOTO: NIJZ

Poskusimo sami, če ne gre, pa poiščemo pomoč

Sami si lahko poskušamo pomagati tako, da poskušamo ugotoviti, ali je motnja povezana s kakšnimi specifičnimi situacijami, osebami ali morda predmeti? Pomembno je, da se tem ne izogibamo, saj to dolgoročno le še poveča anksioznost. Strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje svetujejo, da se z njimi načrtno soočamo.

Dovolj je, da izberemo primeren čas in prostor, sogovornika ne prekinjamo ali mu ne skačemo v besedo, ga ne obsojamo, ne vrednotimo povedanega, ampak ga pazljivo poslušamo, mu nudimo podporo, razumevanje in zaupljivo ozračje,« ter pojasnila: »Primeri vprašanj, ki spodbujajo tak pogovor, so na primer, kako se trenutno počutiš, kaj čutiš/doživljaš, kako dolgo že trajajo ti občutki, kdo ali kaj ti lahko pomaga. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ
Svetujejo tudi, da se vprašamo, kakšne misli se nam pojavljajo ob teh občutkih. So te misli realne ali gre za nerealne strahove? "Poskusite situacijo osmisliti na različne možne načine," svetujejo. Pozorni bodimo na čustva, ki se pojavijo ob anksioznosti. "Za pomiritev in sprostitev lahko uporabite različne sprostitvene tehnike – avtogeni trening, progresivna mišična relaksacija, razne dihalne vaje oziroma tehnike," pravijo in dodajajo, naj ne vrednotimo svojega doživljanja, ampak ga samo opazujemo. "Sprejmite in zavedajte se tega, kar doživljate v sedanjem trenutku – vadite čuječnost. Vprašajte se, kakšni so vaši osnovni načini soočanja ali odzivanja v stresnih situacijah, saj ti načini lahko prispevajo k razvoju in vzdrževanju anksiozne motnje," dodajajo. Dobro je tudi, da se izogibamo kofeinu in psihoaktivnim substancam. Prisegajo pa tudi na telesno aktivnost, kot so na primer tek, hoja in kolesarjenje, saj da to pomaga pri zniževanju simptomov anksioznosti.

Dobra novica: Anksiozne motnje so v 90 odstotkih primerov ozdravljive

"Vendar velika večina ljudi, ki trpi zaradi anksioznih motenj, ne poišče pomoči, kar pa lahko bistveno poslabša razvoj in potek anksioznih motenj," dobri novici dodajajo strokovnjaki. Ko si priznate, da potrebujete pomoč, ste že na pol poti. In iskanje pomoči ni nikakor sramotno, ni znak šibke osebnosti, ampak znak, da smo svojo težavo prepoznali in jo želimo rešiti.

Anksiozne motnje se v EU pojavljajo pri približno 14 odstotkih populacije, kar jih uvršča med naj pogostejše duševne in vedenjske motnje. Pogosteje se pojavljajo pri ženskah, v približnem razmerju dva proti ena. Statistika še pravi, da bo ena oseba od treh v življenju izkusila anksiozne motnje.

Kdaj torej pogumno po pomoč?

- Ko imate občutek, da ste sami storili vse, da bi svojo tesnobo sprejeli, jo zmanjšali (z različnimi tehnikami, s sproščanjem, soočenjem s situacijami, s sprehodi, pogovori ...), pa se še vedno ne počutite dobro;

- ko so znaki in simptomi tako zelo izraziti, da motijo vaše
vsakdanje delovanje;

- ko tesnoba vztraja več kot dva tedna, ob tem pa je prisotnih več simptomov in znakov anksiozne motnje in imate občutek, da jih ne zmorete več obvladati in prenašati;

Kam po pomoč?

Zaradi obsežnosti pojava motenj nam je tudi v Sloveniji na razpolago več možnosti:

- osebni zdravnik ali dežurna služba v vašem
zdravstvenem domu;

- dežurne ambulante v okviru psihiatričnih bolnišnic;

- delavnice v Zdravstveno vzgojnih centrih oziroma Centrih
za krepitev zdravja - Spoprijemanje s stresom, Podpora pri spoprijemanju z depresijo, Tehnike sproščanja ...

- v eni od desetih psiholoških svetovalnic:

- 031 704 707, e-naslov: info@posvet.org, (naročanje vsak delovnik med 12. in 19. uro) – svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru

- 031 778 772; e-naslov: svetovalnica@nijz.si (naročanje vsak delovnik med 8. in 15. uro) – svetovalnici v Celju in Laškem

- klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj), 01 520 99 00

- psihološka svetovalnica TU SMO ZATE, 031 778 772, svetovalnica@zzv-ce.si

- zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka, 24 ur na dan), 116 123

- DAM – Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, www.nebojse.si

Glede samega zdravljenja pa pravijo, da se je kot najbolj učinkovita izkazala kombinacija zdravljenja z zdravili in s psihoterapijo.

Preobremenjeni psihologi: Vse lepo in prav, a čakalne dobe so nevzdržne

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja so se oglasili tudi na Zbornici kliničnih psihologov Slovenije, kjer so opozorili, da so čakalne dobe pri specialistih klinične psihologije nevzdržne, ministrstvo za zdravje pa se na pobude stroke po širitvi mreže ne odziva. 

Slovenija je na zadnjem mestu po številu kliničnih psihologov

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je Slovenija po številu kliničnih psihologov na zadnjem mestu v državah članicah EU. Z letošnjim letom se končuje obdobje Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2011-2016, ki je obljubljala krepitev obstoječe mreže programov za zagotavljanje duševnega zdravja in širitev z novimi programi, kar pa se ni uresničilo, so sporočili z zbornice kliničnih psihologov.

Čakalna doba? Od 6 do 14 mesecev za prvi pregled

Kliničnopsihološke ambulante so s strani zdravnikov in bolnikov prepoznane kot učinkovite, čakalne dobe že zdavnaj presegajo meje dopustnega in dosegajo od šest do tudi 14 mesecev za prvi pregled, za terapevtsko obravnavo pa so še daljše. Človeku v stiski tako ne preostane drugega, kot da išče pomoč pri zasebnih ponudnikih. Ti čakalne dobe sicer pogosto nimajo, nemalokrat pa za ponujanje tovrstne obravnave tudi niso ustrezno usposobljeni, je še dodala Čoderl Dobnikova.

V resoluciji so med postavljenimi cilji številne sodobne rešitve, med drugim programi za celostno obravnavo bolnikov z nekaterimi duševnimi motnjami v zdravstvenih domovih, ustanovitev petih novih svetovalnih centrov za otroke, mladostnike in starše, razvoj specializirane celostne obravnave nosečnic s težavami v duševnem zdravju in širitev ekip razvojnih ambulant. Doslej se, kot so poudarili na zbornici, ni nič uresničilo. Poleg tega je dostopnost do ustrezne, z dokazi podprte psihološke obravnave za otroke in odrasle z duševnimi in razvojnimi motnjami nezadostna.

Ministrstvo za zdravje se na pobude stroke po širitvi mreže ne odziva, zavod za zdravstveno zavarovanje pa je ob aktualni prenovi zdravstvenih storitev kljub preseganju dvignil normative dela, je zapisala predsednica zbornice Sana Čoderl Dobnik.

Ob pregledu stanja se po njenih besedah zdi, da država ne skrbi za ohranjanje javnega dobrega na področju duševnega zdravja, torej kakovostnih storitev v javnem zdravstvu in šolstvu ter sociali, ampak neselektivno odpira vrata celi vrsti ponudnikov storitev. S tem navidezno rešuje, v resnici pa, kot je opozorila, še poglablja problem.

Čoderl Dobnikova je še izpostavila, da ni ne politične volje ne denarja za ohranitev dobrih, več desetletij preverjenih in v zadnjih letih v skladu s sodobnimi spoznanji nadgrajenih programov izobraževanja. Načrtovanje in financiranje specializacij iz klinične psihologije, ki je v celoti regulirana z zakonskimi in podzakonskimi akti ter teče znotraj sistema javnega zdravstva, je po njenih besedah še zmeraj prepuščeno dobri volji in finančnim zmožnostim posameznih zdravstvenih zavodov.

Anksiozne motnje
Anksiozne motnje FOTO: NIJZ
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (45)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

hotchilipoper
11. 10. 2016 11.30
+2
Vlado je lahko sram,da ji lasten narod,ki tudi njih živi,propada in umira na obroke
yyyeb
10. 10. 2016 21.53
+4
komaj čakam, da keri napiše da so krivi levi ali desni
tali?ni tom
10. 10. 2016 19.04
+10
precej pripomore tale neverjetna globalizacija in prilagajanje sodobnim "trendom"(izživljanje nadrejenih,strank,ni plače,absolutno nobene prespektive,politika držav eu pelje v absolutno sužnjelastništvo,ni prihodnosti) pustimo sedaj srečne in uspešne ljudi ki jih je zgolj mogoče 10 procentov! je pq noro da teh 90 procentov ne ponori do konca! zgleda da manipulacija skozi filme,reklame,ustrahovanje,pufanje internet naredijo svoje!vas pa sprašujem če je vredno takole živet teh kratkih 50,70 let kolikor jih imamo če bomo imeli srečo pred sabo in to živet v pomankanju v središču bogastva!
I G N O R A N T
10. 10. 2016 18.28
+3
Morebiti je to v genih?
ni_mi_vse_eno
10. 10. 2016 14.14
+5
Živimo, da se učimo in rastemo v dobroti in spoštovanju, sodelovanju in ljubezni. Živimo, da se znebimo strahu.
Karantanija
10. 10. 2016 13.29
-2
Mislim, da ima prav vsak človek kakšnega od teh zgoraj naštetih simptomov. Potemtakem smo vsi depresivni in anksiozni?
yyyeb
10. 10. 2016 21.52
+4
vsak se najde v tem, če pa so simptomi tako močni, da ti krojijo življenje, da spremeniš način življenja so pa bolezen
Jožajoža
10. 10. 2016 12.46
+10
najhuje pa je, da je največ duševnih bolnikov ravno zaposlenih tam, kjer ne bi smeli biti. v vojski,policiji in javni upravi. ker se imajo za bogove, se jim lahko zgodi, da jim nekdo reče NEEEEEEEEEEEEEEE, IN takrat znorijo.
yyyeb
10. 10. 2016 21.51
+7
napačno si predstavljaš izraz duševni bolnik
bu?e24 1
10. 10. 2016 12.34
+25
Ce se ti zdi da si nor in nekaj nestima okoli tebe se nesekeri ker nisi nor nor je ta svet ki ti usiljuje kako da razmisljas kaj naj jes koga naj voliś in kaj naj delas .svet je nor zakaj bi biu ti
User768643
10. 10. 2016 12.13
+8
Statistika jasno kaže, da gre družba v napačno smer. Ampak mislim, da se krivec in vzroki ne iščejo na pravi strani. Oziroma tudi če najdemo vzrok, ni nobene prave volje, da bi le to odpravili. Očitno smo vsi še precej zadovoljni s kvaliteto življenja.
bu?e24 1
10. 10. 2016 12.18
+2
Vedno zdravimo simptome vzroka pa ne iscemo tko k pr usemu od ekonomije do zdravstva in vojn .begunci so simptomi vojn ne noben nau obsodu naso vlado pa evropo da smo sli u neutemeljene in nelegalne vojne ampak usi se pa ukvarjajo z begunci no navad te se k jih bo se ker vasa vlada in nato sodelujejo z al kaido v novih vojnah ampak usi so tiho molite da nebomo tudi mi begunci ratal
METKA102
10. 10. 2016 11.42
+45
Nekdo zboli psihično, nekdo telesno. A ni čudno. Le malo poglejte, koliko pozitivnih novic slišimo in vidimo na dan. Največkrat niti ene ne. Same katastrofe, pa naj bodo naravne, politične, gospodarske. Grozijo nam, da ne bomo dobili dela, pa če se še tako marljivo učimo, da ne bomo dobili pokojnine, pa če še tako pridno delamo, da nas bodo odpustili, ko se jim bo zahotelo, da ne moremo priti na vrsto pri zdravniku, takrat, ko zbolimo. In še in še.
Karantanija
10. 10. 2016 13.31
+21
yyyeb
10. 10. 2016 21.50
to zgoraj našteto je bolj stres kot psihična motnja, psihične motnje so v prvi vrsti neracionalne in bolnik se tega zaveda
schwarci1
10. 10. 2016 10.54
+30
Do vseh več psihičnih motenj prihaja, ker ljudje ne vedo več kaj je prav in kaj ne. Ko si jezen ni prav, če nisi jezen ni prav in potem vse to zadržujejo svoja čustva notri in ker jih potlačijo se pozna na telesu torej vidno, slaba koncentracija, slab spomin, izbruhi, žalost, pasivnost, panika nad različnimi bolezni in ko se to dogaja nekaj mesecev ali celo leta ni čudno, da potem človek verjame, da je z njim nekaj hudo narobe. Je pa samo to da naj sprejme točno tak kot je ko je jezen je jezen zaradi tega ni treba razbijati in vpiti seveda samo priznaj si da si čisto normalen, da si jezen to si ti in ........ če si živčen si živčen, če si vesel si vesel, če si žalosten si žalosten sprejmi to, ko imaš grde misli ali lepe sprejmi ......pa kaj to si ti. Potem so pa še prišle te trapaste knjige ven o duhovnosti, ko boš pomirjen sam s sabo, ko ne boš več čutil jeze, žalosti boš dobil vse od zdravja do ljubezni........človeka dobesedno delajo robota in ker človek ni robot se potem izraža v različnih duševnih bolezni. Torej človek je ujet v dvojnosti. Nič ni več prav. Pa kaj če nekdo nima službe, pa kaj če nekdo nima partnerja ali je zaradi tega bolan, neumen. NE. Sprejmi življenje točno takšnega kot si ti sam. Da si vse. In ko veš da si vse si pomirjen.
BawBawBaw
10. 10. 2016 18.10
Quatflow
10. 10. 2016 20.26
Res je, ko spremeniš pogled in svoje misli na stvari, se spremeni celo življenje..
Chatefucio
10. 10. 2016 10.09
+24
Osebno imam težavo, da sem preveč paranoičen in se preveč psiheram, na stvari gledam prej z negativo kot s pozitivo. In vse to skupaj s časom prinese stress overload, sledi anaksioznost in občasna panična motnja. Bistvo pri temu je, da se naučiš kontrolirati misli. Vsakič ko padeš v anaksiozno stanje in veš, da se bliža panika, si moraš reči; pa saj vem kaj sledi, to že poznam, tu sem že bil; nič se mi ne more zgoditi, nebom izgubil kontrole, nebom padel skupaj... Samo malo neprijetno bo.. Pri vsem skupaj je najbolj zahrbtno to, da v situacijah ali lokacijah kjer se ti je to že zgodilo, pričakuješ da se ti bo spet in iz strahu - se dejansko spet pojavi. V teh primerih zelo pomaga, če že preden do tega pride, možgane zaposlite z nečim drugim. Zelo pomaga tudi, če takrat pokličete in govorite bližnjo osebo, pa ne o vaših strahovih in anaksioznosti, pač pa o čemerkoli drugem... Aja pa še to; Pri meni funkcionira da imam v tošlu vedno pri sebi 3 tabletke xanaksa (pomirjevalo). Ga še nisem vzel, ampak deluje zelo na psiho, če veš da imaš tam nekje pri sebi izhod v sili - placebo učinek... ampak funkcionira, probite.
Vakcinar
10. 10. 2016 09.55
+31
Bil sem pri psihiatru, na antidepresivih. Nekaj časa je bilo OK. Potem se je počasi vračalo. Dobil sem še luskavico. Kava je bila kot olje na ogenj. Pomagalo je samo eno, sprva težko, saj še do sosedove hiše nisem mogel peš ne da bi mi srce skočilo iz prsnega koša oz. sem gledal kam bi se lahko skril (koruza, grmovje). Tek, tek in še enkrat tek, večji del v neaerobnem območju. Saj že, ko sem prišel ven sem imel srčni utrip 130 in več od strahu. S časoma se je vračala vzdržljivost, samozavest, kile so šle dol,samopodoba se je izboljšala, reševanje osebnih težav je bilo preprostejše. Vsem, ki trpite za tem želim , da poiščete rešitev zase in čimprejšnje okrevanje.
FCL
10. 10. 2016 09.16
+61
Pred parimi leti se je tudi meni to zgodilo...preveč stresa v službi in v privat življenju in doživiš nekaj kar prej nisi verjel, da se lahko zgodi tudi tebi. Najprej sem odšel do zdravnice, ki mi je povedala, da je to verjetno psihičnega izvora, ker pa ji nisem verjel, sem šel sam naprej in naredil vse preiskave srca, krvi itd...skratka, ko so preiskave pokazale, da mi res nič ni in da sem zdrav kot riba, sem dojel, da je res kar mi je rekla moja zdravnica. Potem pa se je začel "boj" sam proti sebi...in to je najtežji del, predpisala mi je tudi neke tabletke, ki pa jih nisem hotel jemati, ker nisem pristaš tablet. Lahko rečem, da sem enostavno sam sebe prepričal, da mi nič ni in da moram živeti normalno, kot sem živel prej, predvsem pa sem se moral zamotiti, da ne bi razmišljal o teh napadih tesnobe, ker s tem ko o tem razmišljaš, dejansko to kličeš nase...bilo je težko ampak počasi je šlo, tako da vsem, ki trpite za tem sranjem, najprej izklučite vse fizične dejavnike, potem pa si v glavo naložite, da vam nič ni in samo pogumno v nov dan, vsak dan posebej in pohvalite se ob koncu dneva, da ste ga super preživeli!!! Pa srečno vsem!
BrNuS
10. 10. 2016 09.34
+17
super povedano!!! to, pozdravil si se s samosprostitveno metodo, oziroma avtosugestijo, ki je delovala. odlično!
FCL
10. 10. 2016 09.53
+18
Ja, hvala, bilo je kar težko ampak se da...enostavno moraš to odmisliti in pika! Jaz sem bil na koncu že kar malo jezen, nisem dovolil, da se mi to ponavlja in počasi je šlo...še mi pa še danes kdaj pojavi tak občutek, čuden, ampak ga takoj probam zatreti in se zamotiti s čim drugim, res je treba delati na sebi in se ne prepuščati v neko melanholijo itd. lp
BrNuS
10. 10. 2016 09.56
+8
pozitivno še naprej, ste na pravi poti. lepa zgodba...lahko bi jo vsi prebrali kateri so tako ali drugače tesnobni.
?rna88
10. 10. 2016 11.15
+7
FCL a lahko kako stopim s tabo v stik? imam nekaj vprašanj... brez zamere. Lp
Porocilo
10. 10. 2016 11.30
+2
To je pravi pristop do resevana problemov, redki iscemo razloge za osebno stanej pri sebi. Bravo!
FCL
10. 10. 2016 11.40
+2
Črna88...lahko, zakaj pa ne, ti dam mail?
FCL
10. 10. 2016 11.48
+1
Črna88...oglasi se mi na gmail (mtejo007 in potem naprej, ne morem napisati maila ker piše, da so neprimerne besede?!?!?)
?rna88
10. 10. 2016 12.39
sem ugibala drug del maila.. tako,da sem poslala sporočilo.. bom vidla če prispe :)
FCL
10. 10. 2016 13.10
yyyeb
10. 10. 2016 21.46
hotchilipoper
10. 10. 2016 09.10
+30
Policija zganja paniko,ko v prometnih nesrečah umre 100 ljudi,nič pa ne komentirajo,da vsako leto leto naredi samomor okrog 500 ljudi
MrMack
11. 10. 2016 13.20
približno dva na dan... si se skoraj za pol zmotil :P
ni_mi_vse_eno
10. 10. 2016 09.10
+6
Pridite k meni, da vam določim bolezen, za katere nimam določevalnih kriterijev, da ti bom lahko prodajal tablete, za katere bo čez nekaj let ponovno ugotovljeno, kako zelo so škodljive in bodo umaknjene s trga. Dr. David Rosenhan iz Stanfordske univerze je naredil poskus, ali bi zdrave ljudi psihiatri spoznali kot zdrave in jih ne bi zdravili. Nikogar niso spoznali. Afera znana kot "zdrav na nezdravem kraju" = "David Rosenhan: Being Sane in Insane Places"
darlok
10. 10. 2016 09.42
+3
Hvala za informacijo. Sem prebral in res zanimiv preizkus.
hotchilipoper
10. 10. 2016 08.25
+85
A je kaj čudnega,da so ljudje panični-čedalje manj služb,denarja primanjkuje,vsak dan višje položnice,slaba vlada,nič se ne premakne,pa vsak dan poslušamo,kako se kradejo milijoni,ljudje pa so nemočni
yyyeb
10. 10. 2016 21.42
+2
ni vse tako enostavno, tudi bogati, dobro situirani so lahko anxiozni in panični