'Živimo v domišljijskem svetu, kjer tekmujemo z obdelanimi podobami, ki niso dosegljive'

V času selfijev in zvezdnic, ki vsakodnevno delijo svoje fotografije, na katerih pozirajo z izklesanimi telesi, ljudje vse bolj postajajo nezadovoljni s svojim videzom. Imuni niso niti moški, svojega videza pa se zavedajo že dveletni otroci. Zgrešene podobe o tem, kako bi morali izgledati, pa lahko privedejo do številnih psihosocialnih, pa tudi fizičnih vplivov na zdravje ljudi.

Dekle dela selfie

Bolj kot spremljamo fotografije na družbenih omrežjih, bolj smo nezadovoljni z lastnim videzom, ugotavljajo raziskave. (Foto: iStock)

"Če si lep, si srečen." Tako meni veliko mladih, pa tudi odraslih. A ta ideja ne bi mogla biti bolj zgrešena, je ob zaključku mednarodne konference o vplivu videza na zdravje, ki je potekala v Ljubljani, dejala Nichola Rumsey, sicer ena od vodilnih raziskovalk na področju psihologije videza in vodja Centra za raziskovanje pomena izgleda Univerze West of England iz Velike Britanije.

V Ljubljani je potekala dvodnevna mednarodna konferenca "Izgled je pomemben", ki so jo soorganizirale UKC Ljubljana, ljubljanska Medicinska fakulteta ter britanski Center za raziskovanje pomena izgleda Univerze West of England. Več kot 100 vodilnih strokovnjakov in raziskovalcev iz 30 držav je govorilo o izsledkih projekta COST Action IS 1210 o negativnih vplivih zaradi zunanjega izgleda.

Raziskovalci opažajo, da v zadnjem času vse bolj narašča število ljudi, ki niso zadovoljni s svojim videzom. Zaradi številnih različnih vplivov v današnji družbi mnogi stremijo k idealnemu videzu, ki ga ponujajo fotografije vplivnih in slavnih ljudi, pravi Rumseyjeva. In prav zaradi teh nerealnih idealov mnogi menijo, da njihov videz ni dovolj dober.

Dekleta kadijo, da bi nehala jesti; otroci tekmujejo, kdo bo manj pojedel

Raziskave so pokazale številne negativne posledice na zdravje ljudi, ki so povezane z nezadovoljstvom glede lastnega videza. Te so predvsem psihološke, lahko pa so tudi fizične. Denimo, mlada dekleta začnejo kaditi, ker vedo, da kajenje zmanjšuje tek. "Okoli 50 odstotkov deklet, se odloči, da začne kaditi, ne zato, ker bi to bilo "kul", pač pa zato, ker ugotovijo, da če kadijo, lahko jedo precej manj," opozarja Rumseyjeva. Raziskovalci opažajo tudi zaskrbljujoč pojav, ko otroci v šolah tekmujejo, kdo bo pojedel manj kalorij.

Tablete za hujšanje

Starši pogosto svojo preobremenjenost z lastnim videzom prenašajo tudi na svoje otroke. (Foto: Thinkstock)

Vse več mladih in odraslih namreč svojo lastno vrednost definira na podlagi tega, kako so videti. V preteklosti pa so ljudje svojo samopodobo gradili na različnih vrednotah, denimo na svojem smislu za humor, ali delovnih sposobnostih, ugotavljajo strokovnjaki.

Kakšen zgled postavlja mama, ki je ves čas na dietah?

Pogosto tudi starši nezavedno poudarjajo pomen videza in otrokom pošiljajo sporočilo, da je ta pomembnejši od drugih lastnosti. To se dogaja predvsem takrat, ko so tudi sami preobremenjeni z videzom. "Tudi starši morajo biti zadovoljni s tem, kako izgledajo. Moj nasvet je, da naj se osredotočijo na lastne pozitivne lastnosti, pa tudi na dobre lastnosti, ki jih imajo njihovi otroci. Otrokov videz naj cenijo, vendar naj to ne bo glavna tema pogovora," svetuje Rumseyjeva.

Starši bi se morali osredotočiti na druge vrednote. Otrokom bi morali omejiti čas, ki ga preživljajo na družbenih omrežjih. Razumeti morajo, kaj otroci na svojih pametnih telefonih počnejo in se z njimi pogovoriti o nevarnostih in pomenu družbenih omrežij. A žal se tudi veliko staršev ne zaveda teh nevarnosti in so tudi sami 'žrtve' nerazumnih lepotnih idealov, pravijo strokovnjaki.

Raziskovalci ugotavljajo, da se otroci svojega videza začenjajo zavedati že pri dveh letih, petletni fantki in deklice pa že razmišljajo o tem, kako bi morali izgledati. "Znani so primeri, ko otroci že pri sedmih letih gredo na shujševalne diete, ker mislijo, da so predebeli. Žal se starostna meja, pri kateri se ljudje začnejo obremenjevati s svojim videzom, vse bolj spušča. Dejstvo pa je, da to ne izzveni potem, ko odrastemo," pravi Martin Persson, vodja raziskovalnega dela projekta z Univerze West of England iz Velike Britanije.

Če smo lepi smo srečni?

Družbeni mediji, denimo Facebook in Instagram, so stanje le še poslabšali. "Družbeni mediji imajo številne pozitivne lastnosti, so odličen način za ohranjanje stikov z ljudmi. Toda, ker ti pogosto uporabljajo fotografije kot izrazno sredstvo, se vse preveč poudarja videz," pravi Rumseyjeva. Ljudje uporabljajo obdelane fotografije, s tem pa se v naših glavah spreminja predstava o tem, kaj je "normalno" in resnično, opozarja.

Živimo v nekakšnem domišljijskem svetu, kjer tekmujemo s podobami, ki pa niso dosegljive.
Nichola Rumsey, vodja Centra za raziskovanje pomena izgleda

Odrasli, pa tudi otroci na družbenih omrežjih postavljajo fotografije in si želijo čim več všečkov. Tisti, ki jih ne dobijo veliko, se lahko zato počutijo slabo. "Danes je precej več družbenih pritiskov na otroke, mlade in tudi odrasle, glede tega, kako so videti. Prepričani smo da, če bomo lepi, bomo srečni. To je povsem napačno. Raziskave kažejo, da med tem ni nobene povezave. To je velik mit," poudarja tudi Persson.

Lepotna operacija: da ali ne?

Včasih je lahko videz resnično moteč in k sreči je medicina tako napredovala, da lahko posameznikom, ki se soočajo s takšnimi težavami, omogoči normalno življenje. Gre denimo za prirojene (ali pridobljene) lepotne napake – izjemno štrleča ušesa ali čeljusti, shize, kot je denimo zajčja ustnica, pa tudi velika in moteča znamenja, brazgotine in podobno. Estetske operacije so v takšnih primerih izjemnega pomena.

Nezadovoljstvo z lastnim videzom lahko privede celo tako daleč, da si nekdo vzame življenje. Neposredno povezavo nezadovoljstva z videzom in samomori je sicer težko dokazati. Je pa dejstvo, da nezadovoljstvo zaradi videza lahko pripelje do nizke samopodobe. Nizka samopodoba pa lahko vodi v depresijo. Zgovoren pa je tudi podatek, da je pri ženskah, ki so si povečale prsi, večji odstotek samomorov, kot pri splošni populaciji, pravi Persson.

Tudi denimo izjemno majhne prsi lahko negativno vplivajo na samozavest ženske. Kdorkoli se odloči za lepotno operacijo, pa se mora vprašati, zakaj to počne, poudarja Persson. "Nekateri pravijo, da bi si s tem radi dvignili samozavest, kar je povsem legitimen razlog. Toda, ko se pogovarjaš z nekaterimi drugimi, pravijo: po tej operaciji bom dobil novega fanta ali punco, dobil boljšo službo, vse bo boljše, bolj srečen bom ... To pa so opozorilni znaki, kajti nobena operacija tega ne bo prinesla," pravi. Prav tako mora biti odločitev za lepotno operacijo iz lastnih razlogov in ne zato, ker bi nas v to prepričal partner, ali nekdo drug.

Iz ene skrajnosti v drugo

Ker smo preko družabnih in drugih medijev nenehno "bombardirani" s tem, kako bi morali biti videti, pa se vse pogosteje pojavljajo tudi razna "viralna gibanja", ki skušajo poudariti naraven videz in sprejemanje lastnega telesa, takšnega, kot je. "Živimo v raznolikem svetu in ceniti bi morali vsakršen videz, počutiti bi se morali dobro v lastni koži in biti ponosni na to, kar smo. Številni, ki se podajo pod kirurški nož, pa so na koncu videti enako," takšne pobude pozdravlja Persson.

Cilj takšnih medijskih "kampanj" je, da bi se ljudje nehali ocenjevati zgolj po videzu. Toda, tudi takšne akcije imajo lahko nasprotni učinek, če privedejo do tega, da se ljudje "zanemarijo" in nehajo skrbeti predvsem za svoje lastno zdravje. Prekomerna telesna teža namreč pogosto lahko privede do različnih zdravstvenih težav.  

Podatki kažejo, da je od 70 do 80 odstotkov odraslih nezadovoljnih zaradi svojega izgleda. Pri adolescentih je ta odstotek še večji. Čeprav se zdi, da so ženske bolj obremenjene s svojim videzom, pa niso niti moški imuni na pritiske.
Martin Persson, Univerza West of England

Staranju se ni moč izogniti

Ne smemo pozabiti, da so tudi slavni ljudje lahko nesrečni, opozarjajo strokovnjaki. "Ljudje, ki se preveč osredotočajo na svoj videz – če so prepričani, da jih ljudje ocenjujejo zgolj na podlagi videza – veliko izgubijo. Tudi Kim Kardashian in druge zvezdnice se bodo zagotovo postarale in zgubale. Zato je bolje, da skušamo izoblikovati svojo celostno podobo, osebnost in razvijemo veliko različnih atributov," pravi Rumseyjeva. 

V zadnjem času je vse več zvezdnic, ki govorijo o pritiskih, ki so jih doživljale zaradi zahtev, da morajo vedno izgledati brezhibno. "Denimo, Cameron Diaz veliko govori o tem, kako pomembno je, da se počutiš kot človek in ne kot objekt lepote. Napisala je celo knjigo o tem in poudarila, kako pomembno je, da teh pritiskov ne prenašamo na otroke," pravi Rumseyjeva.

Strokovnjakinja je podala tudi nasvet, kako se spopadati s staranjem in s prvimi gubicami. Kot pravi, je obkrožena z estetskimi kirurgi, ki ji v šali radi namignejo, da bi ji prav prišla kakšna injekcija za glajenje gubic ali kaj podobnega. "Zavedati se moramo, da je zelo pomemben del komunikacije tudi neverbalna komunikacija. Besede, ki jih izgovarjamo ali zapišemo, pomenijo le majhen del komunikacije. Izražamo se tudi z rokami in obrazno mimiko. Če ste imeli plastično operacijo, ali so vam vbrizgali botoks, potem se vaš obraz ne premika več naravno. Ne morete se resnično nasmejati. In, ko se pogovarjamo s takšnim človekom, nas začne nekaj motiti. Ne vemo, kaj je narobe, vendar nas nekaj zmoti. Zelo pomembno je, da ste čim bolj naravni. Vaš obraz pripoveduje zgodbo," pravi Rumseyjeva. Dodaja, da je morda takšen "obdelan" obraz lepo videti na selfiju, vendar selfiji ne predstavljajo sreče. 

Starejši gospod dela selfie

Niso le ženske podvržene pritiskom glede videza, vse bolj se obremenjujejo tudi moški. (Foto: iStock)

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 19
BananaPoslanec 22.04.2017 10:39:40
Lepi in prazni :)
Več komentarjev