FIT 24UR

Vsak otrok se je sposoben hkrati učiti dveh ali več jezikov

Washington, 17. 04. 2016 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Raziskovalci ugotavljajo, da se otroci rodijo s posebnim "darom" za razlikovanje med 800 različnimi fonemi, ki jih uporabljajo vsi jeziki na svetu. Prav zaradi te možganske sposobnosti se je vsak otrok sposoben hkrati učiti dveh ali celo več jezikov. Od okolja, ki so mu izpostavljeni v prvih mesecih življenja, pa je odvisno, koliko se bo razvil njihov 'posluh' za jezike.

Številni starši se bojijo, da učenje dveh jezikov hkrati zmede otroka, a raziskovalci pravijo, da to ne drži.
Številni starši se bojijo, da učenje dveh jezikov hkrati zmede otroka, a raziskovalci pravijo, da to ne drži. FOTO: Thinkstock

Otroštvo je najboljši čas za učenje jezikov. Otroci, ki so že od rojstva izpostavljeni dvema jezikoma, po navadi postanejo naravni govorci obeh. Odrasli pa imajo navadno težave pri učenju tujih jezikov in le redko dosežejo stopnjo, ko jezik govorijo tekoče, kot naravni govorci. Zakaj je tako, se že vrsto let sprašujejo znanstveniki. 

Zadnja raziskava Univerze v Washingtonu, pri kateri je sodelovala tudi slovenska znanstvenica Naja Ferjan Ramirez, pravi, da zmožnost majhnih otrok, da se hkrati učijo dveh jezikov, razkriva zanimivo lastnost naših možganov. 

Otroci kot nepopisan list

Raziskave kažejo, da se dojenčki glasov jezika začnejo učiti že v trebuhu. Materin glas je eden najbolj razločnih glasov, ki jih zaznavajo dojenčki v maternici. Ko se otrok rodi, že takoj loči med jezikom, ki ga govori njegova mama, in drugimi jeziki, ki jih sliši in so drugačni od maternega jezika.

Učenje jezikov je odvisno od procesiranja glasov v možganih. Vsi jeziki na svetu skupaj proizvajajo okoli 800 različnih glasov, a vsak posamezni jezik uporablja zgolj 40 glasov oziroma fonemov.

Ob rojstvu imajo dojenčkovi možgani posebno lastnost: razločijo lahko vseh 800 glasov. To pomeni, da se lahko na tej stopnji malčki naučijo katerega koli jezika. Postopoma dojenčki ugotovijo, katere glasove najpogosteje slišijo.

Ključnih je prvih 12 mesecev

Po enem letu začnejo otroci počasi izgubljati svojo sposobnost, da slišijo razlike med glasovi različnih jezikov. Do prvega leta starosti postanejo otroci, ki odraščajo v družini, kjer govorijo zgolj en jezik, specializirani za glasove tega jezika. Postanejo t. i. specialisti za materni jezik. 

Kaj pa se zgodi z otroki, ki so od rojstva izpostavljeni dvema jezikoma? Se lahko njihovi možgani specializirajo za dva jezika? Raziskovalci pravijo: da. Preučevali so namreč, kako možgani procesirajo jezikovne foneme pri 11-mesečnih dojenčkih iz enojezičnih družin (samo angleški jezik) in dvojezičnih družin (španski in angleški jezik). Pri tem so uporabili neinvazivno tehnologijo magnetoencefalografijo (MEG), ki je natančno pokazala čas in mesto aktivnosti v možganih, ko so dojenčki poslušali španske in angleške zloge.

Otroci do prvega leta starosti imajo sposobnost, da razločijo veliko število glasov, in s tem imajo potencial, da se brez težav učijo več jezikov.
Otroci do prvega leta starosti imajo sposobnost, da razločijo veliko število glasov, in s tem imajo potencial, da se brez težav učijo več jezikov. FOTO: Thinkstock

Odkrili so nekatere ključne razlike med dojenčki, ki so odraščali v enojezičnih družinah, in med tistimi, ki so bili iz dvojezičnih družin. Pri 11 mesecih starosti, tik preden večina otrok začne izgovarjati prve besede, so posnetki možganov pokazali, da so otroci iz enojezičnih angleško govorečih družin bili sposobni prepoznavati angleške glasove, ne pa tudi španskih, ki je bil zanje tuji jezik. Otroci iz družin, kjer so govorili špansko in angleško, pa so lahko prepoznavali glasove obeh jezikov.

Raziskava kaže, da so se dojenčkovi možgani sposobni prilagoditi na kateri koli jezik ali kombinacijo jezikov, ki jih slišijo med odraščanjem od svojih najbližjih. Če v družini govorijo le en jezik, se bodo tudi otrokovi možgani "sprogramirali" le na en jezik. Če starši uporabljajo več jezikov, bodo možgani razvili posluh za vse od teh jezikov.

Preklapljanje med jeziki pri dvojezičnih otrocih ni nič zaskrbljujočega

Starši dvojezičnih otrok so pogosto zaskrbljeni, da se njihovi otroci jezikov ne učijo dovolj hitro ali pa da ne bodo osvojili toliko besed kot otroci, ki se učijo le enega. Toda raziskovalci pravijo, da možganske aktivnosti kažejo, da se dvojezični otroci angleškega jezika učijo enako hitro kot otroci, ki so bili izpostavljeni zgolj angleščini.

Do neke mere se dvojezični otroci res naučijo manj besed vsakega jezika, saj ves čas preklapljajo med jeziki, poleg tega pa po navadi tudi slišijo manj besed vsakega jezika. Toda raziskave kažejo, da kljub temu otroci iz dvojezičnih ne zaostajajo pri učenju govora in jezika. Besedni zaklad obeh jezikov je enak ali celo večji kot pri otrocih, ki odraščajo le z enim jezikom.

Ena od skrbi pri vzgajanju otroka v večjezičnem okolju je tudi, da bodo otroci zmedeni, saj preklapljajo med jeziki in nemalokrat kombinirajo različne jezike.

Ko otrok izgovarja španske besede s slovenskimi končnicami

Tudi otroka raziskovalke Naje Ferjan Ramirez odraščata v družini, kjer govorijo špansko, angleško in slovensko. Sama zato pravi, da je kombiniranje jezikov nekaj povsem normalnega pri majhnih otrocih. Njen štiriletnik tako denimo uporablja slovenske končnice pri španskih in angleških besedah. Otroci preklapljajo med jeziki, ker to počnejo tudi odrasli v njihovi bližini, pravi.

Preklapljanje pa se dogaja med posameznimi pravili in ne kar vsepovprek. Dvojezični otroci imajo namreč na voljo še en jezik, iz katerega lahko črpajo besede, če se ne morejo takoj spomniti ustrezne besede prvega jezika. Že dveletni otroci pa svoj jezik prilagajajo glede na to, kako se z njimi pogovarja sogovornik.

Dvojezičnost prinaša prednosti v razvoju kognitivnih sposobnosti

Preklapljanje med jeziki je tako le del normalnega jezikovnega razvoja otrok iz dvojezičnih družin, ki pa jim prinese dodatno kognitivno sposobnost. Dvojezični odrasli in otroci imajo boljše možganske sposobnosti – sposobni so hitro preusmerjati svojo pozornost, opravljati več opravil sočasno, prav tako lažje rešujejo težave.

Prav tako so pri dvojezičnih posameznikih ugotovili, da imajo povečane metalingvistične sposobnosti – sposobnost, da lahko razmišljajo o jeziku in bolje razumejo njegovo delovanje.

Znanstveniki so prav tako odkrili, da se dvojezični posamezniki lažje učijo tretjega jezika. Še več, izkušnja z dvema jezikoma v otroštvu bi lahko imela celo zaščitne učinke proti pešanju kognitivnih sposobnosti in lahko zavira nastanek Alzheimerjeve bolezni.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (49)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Fifi 24
17. 04. 2016 21.53
+7
Res je vendar to deluje SAMO če so starši večjezični in v štartu govorijo več jezikov z otroci ti potem nimajo nikakršnih težav v prepoznavanju forsiranje otrok s tečaji je popolnoma druga zgodba
kakc
17. 04. 2016 21.08
+1
pejte nekam u tri .......
catman
17. 04. 2016 17.15
+14
Vse lepo in prav, dokler kak starš bolano ne razmišlja, da je njegov otrok tanarbolj pameten, ...
Frane Šajn
17. 04. 2016 18.20
+0
DA NI V TO PREPRIČAN , GA PA NI VERJEMI, NAŽALOST.
catman
17. 04. 2016 19.15
Se najde izjema, večinoma pa žal drži tvoj komentar.
BERNABEU
17. 04. 2016 16.11
-11
Ma kaj se muči otroke z temi butastimi tujimi jeziki!!jaz do petega razreda sploh nebi dovolil da imajo tuji jezik v šoli,nato pa bi prepustil izbiro otroku da se sam odloči ali želi tuji jezik v šoli ali ne!
Frane Šajn
17. 04. 2016 18.22
+2
JA BI SE STRINJAL , SAMO VČASIH NI IZBIRE KAJ HOČEMO! ĆEPRAV JE ZNANJE KAKŠNEGA JEZIKA TUDI PREDNOST SE STRINJAVA!?
pizzamargerita
17. 04. 2016 11.57
+14
eno je, ce otrok odrasca v dvojezicni druzini in se jezikov uci samodejno, brez posebnih lekcij, cisto nekaj drugega pa, ko hiperambiciozni starsi zenejo otroke ze v vrtcu na vse mogoce jezikovne tecaje, da bi se cimprej naucili cimvec jezikov, in znali vec kot sosedov 4-letnik, ki se popoldbe igra zunaj z vrstniki, namesto da bi cepel v intenzivni jezikovni soli.
kraljicavesolja
17. 04. 2016 11.33
+17
Najprej vaše pamže pravilno slovensk naučte govort, pol se pejte pa poliglote.
Apostol1
17. 04. 2016 11.44
+1
AlternativeFacts
17. 04. 2016 11.57
+0
Transformerji
17. 04. 2016 12.44
-4
Nikoli več ne dobiš plusa od mene, si zelo omejena oseba!
Salamandros
17. 04. 2016 13.29
+14
Vsaj znajo nekaj. Priseljenci iz bivše juge so tukaj 30 let pa še vedno ne znajo slovenščine, tako da se za svoje brigaj...
METKA102
17. 04. 2016 14.36
+14
Prav res, slovenščine se naučijo vsi, ki tukaj živijo, tudi Kitajci, Indijci, Afričani itd., naši južni bratje pa le redki. Kaj je temu vzrok?
catman
17. 04. 2016 17.18
+19
Moji sosedje, bosanski srbi, 30 + let v Sloveniji, niti besede SLOVENSKO, molzejo pa ves čas socialno! Da ne omenjam njihovih manir, nezakonitih dejanj, ipd...
Frane Šajn
17. 04. 2016 18.27
+4
METKA 102 TI POVEM V ČEMU JE VZROK, TAKOJ KO BLEFNE TAKA OSEBA "ŠTA" ALI PA "IZVINITE" MU SLOVENCELJ TAKOJ PRISKOČI NA POMOČ S POLOVIČNIM ZNANJEM NJEGOVEGA. POTEM PA VELJA TISTA BREZ NUJE SE ŠE ČEVELJ NE OBUJE!
Frane Šajn
17. 04. 2016 18.29
CATMAN IZ TEBE VEJE , MED VRSTICAMI TUDI MAJHNA NESTRPNOST SE KAR VIDI, ZA VSE OSTALO KAR TRDIŠ IMAMO PA ORGANE PREGONA IN TAM JE NASLOV ZA TO KAR NAVAJAŠ!
catman
17. 04. 2016 19.14
+4
Frane, ni nestrpnost, zgolj realnost na podlagi izkušenj.
Biofanatik
17. 04. 2016 11.27
+3
Že v zibki obvezna arabščina, mogoče mu kdaj prav pride.
Transformerji
17. 04. 2016 11.02
+6
S to ugotovitjo se popolnoma strinjam - sem na lastne oči in sluh ugotovil to: dobili smo obisk, mati , stara mati, in otrok, star 3 leta. Mamica je govorila samo angleško, babica pa samo slovensko zaradi otroka. Punčka je popolnoma obvladala oba jezika, samo povedati si ji moral, v kakšen naj govori, da jo bodo prisotni razumeli!
Apostol1
17. 04. 2016 11.14
+8
Podoben primer je v moji družini sestrična je poročena z Avstrijcem ,sicer živijo v Sloveniji in mož da se je privadil slovenščine se je pogovarjal s hčerama slovensko sestrična pa da je utrjevala znanje nemščine pa nemško ,danes punci tako rekoč hipno takoj lahko začneta ali pa nadaljujeta v nemškem ali slovenskem jeziku .starša pa ravno tako popolnoma dobro govorita oba jezika
kraljicavesolja
17. 04. 2016 11.54
-5
Verjetno zdej ne znata ne enga ne druzga, tko kot je treba, mislim.
Transformerji
17. 04. 2016 13.46
+3
Tudi ti ne znaš nobenega - še pravilne slovenščine ne obvladaš- napiše se drugega, ne pa druzga, tako kot, ne pa tko kot, sedaj, ne pa zdej, ...... si prepričan, da sploh kaj obvladaš?
AlternativeFacts
17. 04. 2016 15.11
+0
transformer@ Tudi ti nisi nek biser..... Ne reče se "sem na lastne oči in sluh ugotovil", ampak "sem na lastne oči in ušesa..."..drugo, ne reče se "v kakšen naj govori" ampak "v katerem jeziku naj govori"...
Frane Šajn
17. 04. 2016 10.58
+3
Evo pa so spet odkrili smodnik , kdo pa tega ne ve, samo naj ne ostane to pravilo edini in pravi je materin in nanj moramo biti ponosni, žal v Sloveniji to ne drži več. Mogoče ni ravno v kontekstu s člankom pa vse eno. Ja v sorodstvu imam primer sestrična se je vsporedno naučila treh jezikov, je pač otrok različno govorečih staršev.
rossi66
17. 04. 2016 11.10
+1
Frane, ti se očitno nisi naučil niti slovenščine... Vzporedno, ne pa vsporedno...
rossi66
17. 04. 2016 11.12
+3
Frane, pa se nekaj..., kar je sicer slabost velike večine slovencev: ni materin ampak materni jezik. Materin je namreč tisti organ, ki ga vsaka mati vrti v ustih
Frane Šajn
17. 04. 2016 11.21
+3
Človek se uči dokler živi hvala za konstruktivno pripombo čeprav ni mišljena ravno dobronamerno prej malce zajedljivo rossi!
Frane Šajn
17. 04. 2016 11.33
+1
Pa še nekaj, kaj ko bi se recimo lotila lektoriranja vseh tu napisanih komentarjev?. Verjemi , da ne bi zlepa prišla skozi.
rossi66
17. 04. 2016 16.38
Frane, brez zamere. Me je pac malo prevec zbodlo, ampak motiti se je clovesko. Drugace pa sam pripadam se tisti stari soli slovenskega jezika, ko smo slovnico, pravopisje in stavcno analizo pilili do onemoglosti. Ravno zato me hudo pogreje, ko moram jaz, ki ze dobri dve desetletji ne zivim vec v Sloveniji, brati zmazke nadebudne slovenske mladine... In mi vecinoma zveni kot izzivljanje nad maternim jezikom... Pa LP.
AlternativeFacts
17. 04. 2016 10.58
-2
Dveh ali več jezikov hkrati pomeni, da ne bo znal dobro niti enega..To je pa druga plat medalje. tako kot pri maratoncih. Baje so zaradi vse te fiskulture zdravi kot dren,ampak samo do trenutka, ko jih temeljito pregledajo, takrat pa v krvi zaznajo snovi, ki se tvorijo pri srčnem infarktu...Pa da ne kdo mislil da je to samo za maratonce, nikakor to je pri vseh športnikih, ki ženejo telo do limita....
aobri2
17. 04. 2016 10.31
+3
Otrok ko se rodi ima najvec zivcnih in nevronskih povezav v mozganih. In kar otrok dojema,se uci,vidi,...te povezave ostanejo,ostale odmrejo.Naprimer,ce boste ze kot dojencka zaceli uciti razne stvari bo bol dojemal in hitreje se ucil kasneje v zivljenju.ce bi majhnega otroka recimo zacel uciti borilne vescine bi potem ko bi odrasel imel neizmerno dobre reflekse,,hitrost in bil bi najbolsi med najbolsimi.Otroke je potrebno cim vec uciti,se igrati z njim vsestraske igre,zabavne kot tisre bolj za ucenje,da ostane zivih cim vec zivcnih povezav.
zombie_killer
17. 04. 2016 11.26
+2
Tudi pri 30 se da učiti , ampak važna je samo volja
AlternativeFacts
17. 04. 2016 11.51
če bi imel otrok največ nevronskih povezav v možganih, potem bi imel otrok najbolj razvite možgane in se posledično ne bi ničesar rabil učiti.... Ampak vemo, da temu ni tako, konec koncev otrok se uči, med drugim najbolj osnovnih stavri, kot je HOJA, ali malo drugače povedano, uspostavlja nevronske povezave....
CyChick8
17. 04. 2016 20.30
Gre se za to, da so otroški možgani bolj prožni in si lažje zapomnijo stvari. Otrok ima tja nekje do pubertete najbolj aktivne nevrone, potem se možgani stabilizirajo. Tako da ima aobri kar prav.
bine1212
17. 04. 2016 10.19
+3
Uau, kakšna ugotovitev! Bravo novinar!
Perrun
17. 04. 2016 10.23
+5
Članek je boljši kot 90 % stvari ru gori.
aristotel
17. 04. 2016 10.00
+4
Že dolgo je znano da je za otroka in kasneje odraslo osebo najpomembnejša prva tri leta vključeno nosečniško obdobje a se mu premalo posveča tu ogromno vpliva odnos matere,partnerja okolice,da je zadovoljna in pomirjena...
4151
17. 04. 2016 09.15
+15
Ja res je, drži. In nikoli ne bom pozabil besed veleumne ravnateljice (cca. 7 let nazaj) osnovne šole na Štajerskem, ki je na vprašanje ali je možno v 1. razredu otroka "vpisati k angleški dejavnosti" v okviru popoldanskeka varstva učencev izjavila, da ne, ker se morajo otroci najprej naučiti govoriti slovensko..mislim halo!?!! ...in ni bilo organiziranega angleškega krožka vse do 5. razreda, ko dobijo angleščino redno na urnik... Pametna zelo!
Uporabnik1110355
17. 04. 2016 09.32
+3
Najbolje je da otroka pri 2 letih daš v tečaj angleščine, španščine, šah, yo yo, fizika in ekonomija.
chani
17. 04. 2016 10.12
+0
Danes v osnovnih solah malo prevec zahtevajo od prvosolckov.
CyChick8
17. 04. 2016 08.27
+8
Tudi če se začnejo učiti kasneje, recimo pri treh letih ali več dosežejo stopnjo naravnega govorca. Po desetem letu pa se to ne more več doseči. Lahko se še vedno naučijo jezika, ampak imajo naglas.
allstarker
17. 04. 2016 10.37
+0
Poglej si Gary Oldman-a in njegovo zgodbo z naglasi, pa bos videl da ni ravno tako kot pravis...
CyChick8
17. 04. 2016 20.27
Saj sem napisala do desetega leta. In tukaj si je znanost bolj kot ne enotna.
ferencz 1
17. 04. 2016 08.12
+21
Se sprašujem zakaj se hrvaški dohtarji anestezisti, ki bodo delali v MB, niso kot otroci naučili slovenštine?
Simoni?
17. 04. 2016 08.20
-1
murinar
17. 04. 2016 08.28
+14
In jaz .Odgovor; ker je direktor UKC Maribor usthaški hlapček in izdajalček Slovenskega naroda