Zakaj nekateri okuženi z ebolo krvavijo, drugi pa ne?

Sprva so simptomi ebole podobni znakom gripe: utrujenost, vročina, glavobol, bolečine v sklepih in mišicah. Med simptome štejejo tudi bruhanje in diarejo, pa tudi oteženo dihanje in požiranje. Začetni simptomi so podobni malariji, mrzlici denga ali drugim tropskim boleznim. Pri nekaterih se nato bolezen v zadnjih fazah kaže tudi v krvavitvah iz nosu, ust, prebavnega trakta ...

A slednje se, kot ugotavljajo strokovnjaki, pojavi le pri manjšini okuženih z ebolo. In prav to bega strokovnjake. Zakaj le pri nekaterih bolezen napreduje v fazo krvavitve, ni jasno. Ta faza sicer nastopi od 24 do 48 ur pred smrtjo.

V trenutnem izbruhu v Afriki je do krvavitev prišlo le pri 18 odstotkih okuženih, navajajo pri ameriškem centru za nadzor bolezni (CDC). Tipično pa naj bi okužba v krvavitev vodila pri od 30 do 50 odstotkov okuženih, je navedla Angela Rasmussen, raziskovalka na oddelku za mikrobiologijo na univerzi v Washingtonu.

Trenutni izbruh ebole je najhujši do zdaj. V Gvineji, Liberiji in Sierri Leone se je okužilo več kot 7400 oseb, več kot 3400 ljudi je umrlo. Primere okuženih so zabeležili tudi v Nigeriji, Senegalu, ZDA in Španiji.

Ker ni bilo krvavitev, je niso prepoznali

Izbruh se je v najbolj prizadetih državah začel v začetku letošnjega leta in prav v (ne)krvavitvah tiči vzrok, zakaj bolezni niso takoj prepoznali. ''Ker ni bilo primerov krvavitev, so ebolo prepoznali kasneje kot bi jo sicer. Izbruh se je zgodil tudi na drugje, kot smo predvidevali, da je območje seva ebole zaire. Ker ni bilo krvavitev, so bile bolezni precej podobne malariji,'' je pojasnila Rasmussenova.

Virusi ebole ciljajo na imunski sistem, prizadenejo predvsem bele krvničke. Virusi pa napadejo tudi jetra, ki proizvajajo proteine za strjevanje krvi. Pri okuženih z ebolo se zato lahko pojavi preveč teh proteinov in nastanejo strdki, ki prizadenejo ožilje in druge organe (možgane, ledvice), sčasoma pa teh jetra teh proteinov ne morejo več proizvajati, zato se kri ne strjuje več, v tem času pa je močno prizadeto tudi ožilje, vse to pa privede do krvavitev, je razložila Rasmussenova. Ta faza pravilom nastopi pet do osem dni od nastopa bolezni.

Okužene miši

Rasmussenova posledice okužbe z ebolo preiskuje v visokozaščitenem laboratoriju v Montani, kjer izvajajo poskuse na različnih vrstah miši. Okoli 20 do 25 odstotkov miši je razvilo le milejšo obliko ebole, pri kateri je prišlo le do izgube teže. Okoli 30 do 40 odstotkov miši je dobilo hujše simptome, a brez krvavitev. Nadaljnjih 40 odstotkov miši pa je razvilo polno obliko, nato je nastopila smrt.

''Krvavitev pri ljudeh je v različnih oblikah, najhujše so, ko ljudje bruhajo kri, kri je v blatu, krvavijo iz nosu in ust,'' je dejala Rasmussenova. Ebola sicer ni edina bolezen, pri kateri se pojavijo krvavitve. Podobni simptomi so tudi pri virusu denge, mrzlici lassa, virusu Marburg in nekaterih drugih tropskih bolezni.