Zaradi lakote smo pripravljeni več tvegati

Vsi smo že bili na tem, da bi, ko smo bili sestradani, pojedli vse, kar bi nam prišlo pod roke. Zdaj pa so znanstveniki ugotovili, kako lakota vpliva na ljudi, da več tvegajo. Z lakoto se namreč, tako pravijo, ukvarjajo različni deli možganov.

Vzemimo za primer vinske mušice. Znanstveniki instituta za nevrobiologijo Max Planck iz Münchna so ugotovili, da lahko insekti ignorirajo svoje nagone za preživetje, odvisno od tega, kako lačni so. V normalnih okoliščinah lahko tudi nizka raven ogljikovega dioksida pri vseh muhah sproži takojšen odziv za polet. Če pa so muhe lačne, jih prisotnost plina ne moti več tako zelo.

Nevrobiologinja Ilona Grunwald-Kadow je ugotovila, da lačne muhe potlačijo svoj nagon za pobeg od ogljikovega dioksida hitreje od muh, ki so pred kratkim jedle, vendar le, če vedo, da jih nekje čaka obrok.

Signal za nevarnost sprožijo različni deli možganov mušic, odvisno od tega, kako lačna je muha. In prav zato so lačne muhe zmožne zatreti svoj nagonski odpor do ogljikovega dioksida. ''Zanimivo je videti, v kakšnem obsegu presnovni procesi in lakota vplivata na sisteme za obdelavo v možganih,'' je povedala Grunwald-Kadowa.