Andreja Leški: Počutim se kot kraljica svoje kategorije

"Medalja me vleče do središča zemlje. Dejansko je kar težka, sicer pa lažja kot medalja s svetovnega prvenstva v Dohi. Mislim pa, da me bo vlekla še kar nekaj časa," nam je z nasmeškom na obrazu povedala Andreja Leški, za katero je izjemno leto. Najprej je junija še drugič v karieri postala svetovna podprvakinja, sedaj pa je pokorila Evropo in si prislužila naziv najboljše na stari celini. 

V zbirki medalj z velikih tekmovanj ji torej manjka le še olimpijska, a čeprav se igre v Parizu hitro približujejo, se Koprčanka s tem pretirano še ne obremenjuje: "Časovno prihaja kar hitro, drugače pa mislim, da v resnici nisem nič bližje (medalji na olimpijskih igrah op. a.). Do takrat bo treba še kar nekaj dela, še kar nekaj priprav in še posebej na tisti dan kar nekaj poguma."

Pred odhodom v Montpellier je vselej nasmejana Andreja svojo kategorijo označila za kraljico ženskih kategorij, in ker je sedla na prestol te kategorije, je edino pravilno, da jo označimo za kraljico:  "Tudi počutim se kot kraljica svoje kategorije in občutek je fenomenalen. Moram pa povedati, da res nekako sedaj čutim, kot da živim svoje sanje."

26-letna judoistka je občutke na dan tekme opisala takole: "Bilo je super, še posebej zato, ker se je tekma začela nekoliko kasneje in sem se zbudila na dan tekme brez budilke. To je kar novo in posebno. Tako da sem bila res spočita in je bil to samo še en znak, kako se vse res sestavlja, kakor se mora." 

 Kljub temu, da ji je žreb namenil težke tekmice, je bila cel dan osredotočena samo na vsako naslednjo borbo: "Po navadi ne gledam preveč v prihodnost, vedno se sicer pozanimam o tem, ampak grem nekako korak za korakom in tako mi najbolj ustreza." In katera borba je bila zanjo najtežja? "Bom rekla, da nekako psihološko, če bi imela dvom, bi ga imela največ proti ruski predstavnici, s katero sem pred kratkim še izgubila. Drugače pa je bila najbolj zahtevna borba proti predstavnici Kosova, ki je res vrhunska tekmovalka," nam je zaupala novopečena evropska prvakinja.

Tokrat se judoistka ljubljanskega Bežigrada ni srečala z dobro poznano nasprotnico Clarisse Agbegnenou, ki je klonila v četrtfinalu. "Mislim, zelo zanimivo, da mi je ena kolegica, ki je spremljala tekmo, napisala, da Clarisse ni v formi. Jaz sem si prav želela, da zmaga, ker vem, kako nevarna je lahko Fazliu, in sem potem malo razmišljala o temu. Ampak mislim, da za nazaj razmišljati in ustvarjati scenarije nima smisla, tako da jaz sem samo srečna, da se je tako izteklo, kot se je, verjamem pa, da sem bila res zelo, zelo dobro pripravljena, tako da kdorkoli bi mi stal nasproti, bi imel pred sabo kar trd oreh," je o nasprotnici, s katero se bosta gotovo še srečali na blazinah, povedala Andreja Leški.

Evropska prvakinja si bo sedaj privoščila nekaj zasluženega počitka, po novem letu pa se bodo začele intenzivne priprave na olimpijsko leto: "Kar nekaj bo še tekmovanj, ki bodo še štela za kvalifikacije za olimpijske igre. Tudi jaz imam še kar nekaj praznih prostorčkov tako rekoč, v katerih še lahko dobim točke, da si zagotovim to vstopnico na olimpijske igre. Tako da mislim, da bo v smislu tekmovanj kar pestro naslednje leto. Tudi priprave so po navadi januarja, februarja najbolj ključne, ampak se že veselim, da vidim, kaj me čaka."

Doma tudi novopečeni svetovni prvakinji in tretjeuvrščeni s SP v katah

Poleg Andreje Leški pa so čestitke, pohvale in cvetje prejela tudi dekleta, ki so teden pred tem uspešno nastopila na svetovnem prvenstvu v judo katah. Sestri Kira in Kora Kojc sta poskrbeli, da je v Abu Dabiju zadonela slovenska himna, saj sta postali svetovni prvakinji v Katame No Kati v kategoriji do 23 let. Dekleti sta v finalnem nastopu dobili 383 točk in za eno točko ugnali par z Japonske. Njun uspeh sta z bronasto medaljo v isti kati dopolnili Živa Vilfan in Tina Jaklič s 376 točkami. Mlade Slovenke so tako dokazale, da ima tudi ta del juda v Sloveniji svetlo prihodnost.