Goran Dragić: Morda je dobro, da smo med pripravami doživljali poraze

Papir prenese marsikaj, realnost pa je nekaj povsem drugega, zato morajo slovenski košarkarski navdušenci razumeti, da Slovenija za razliko od lanskega eurobasketa nima tako močne reprezentance. Fantje, ki jih je zbral okoli sebe selektor Jure Zdovc, so resda leto starejši, vendar v primerjavi z zasedbo Božidarja Maljkovića med njimi manjka kar nekaj zvenečih imen, predvsem pod košema.

Kapetan Goran Dragić, ki je bil lani glava in motor Slovenije na eurobasketu, zato brez sramu pove, da Slovenija letos ne more napadati najvišjih mest. "Manjka nam višina, igralci se hkrati nismo povsem vklopili v nov sistem igre, zato smo v pripravah doživeli precej porazov," meni zvezdnik Phoenixa, a hkrati v isti sapi dodaja: "Morda je to tudi dobro; pred prejšnjimi prvenstvi smo vedno zmagovali, ko pa so prišle prave tekme, smo pokleknili. Upam, da bo letos drugače."

Slovenija, ki je v pripravah za SP odigrala štirinajst tekem - osem jih je dobila -, bo na SP na Kanarskih otokih nastopala v skupini D skupaj z Avstralijo, Mehiko, Južno Korejo, Angolo ter Litvo. Ob žrebu letos februarja je skupina delovala dokaj ugodno, glede na igre Slovenije v pripravljalnem obdobju ter odziv igralcev iz drugih ekip, pa je trenutna situacija manj obetavna.

Avstralija, s katero se bo Slovenija srečala v soboto ob 17.30, ima v svojih vrstah štiri igralce iz lige NBA ter še nekaj odličnih posameznikov iz najboljših klubov v Evropi. O Litvi, ki je na lestvici Fiba četrta reprezentanca sveta, ne gre izgubljati besed, svojo kakovost pa so z zmagami na celinskih prvenstvih dokazali tudi Mehičani ter Angolci. Le Južna Koreja izstopa iz tega nabora, čeprav je bila tretja na azijskem prvenstvu. Na lestvici Fiba je Slovenija 13., pred njo so iz predtekmovalne skupine tako Litovci kot Avstralci (9.), Angola je 15., Mehika 24. in Južna Koreja pa 31.

Selektor Jure Zdovc zato opozarja, da bo vsaka tekma v predtekmovanju ključnega pomena, še posebej ker se "slovenska" skupina križa s skupino C, v kateri so ZDA ter Turčija, Finska, Ukrajina, Dominikanska republika in Nova Zelandija. Za Slovenijo je zato zelo pomembno, da predtekmovanja ne konča na četrtem oziroma drugem mestu. To bi pomenilo, da se lahko s prvimi favoriti prvenstva, Američani, sreča že v osmini finala oziroma četrtfinalu. V primeru, da bi v skupini D osvojila prvo ali tretje mesto, bi na ZDA naletela šele v polfinalu.

Slovenija je na dosedanjih dveh prvenstvih zabeležila sedem zmag in osem porazov. Na obeh se je srečala z ZDA in Turčijo in zabeležila štiri poraze. Odmevne zmage so bile proti Hrvaški, Braziliji ter Avstraliji v osmini finala 2010. Edina igralca, ki sta bila na obeh prvenstvih in sta zdaj tudi na Kanarskih otokih, sta Goran Dragić in Uroš Slokar.

Sistem tekmovanja je Mednarodna košarkarska zveza Fiba nekoliko predrugačila. Spremenila je ime tekmovanja, ki zdaj ni več svetovno prvenstvo temveč svetovni pokal in ga zato šteje kot prvega in ne 17. od leta 1950, odkar reprezentance igrajo za pokal Naismitha, hkrati pa je poražence v osmini finala rešila muk v tekmah za razigravanje. Slovenija bo v primeru uvrstitve v nadaljnje tekmovanje igrala v Barceloni; 6. ali 7. septembra, odvisno od uvrstitve v Las Palmasu de Gran Canarii.

Krog favoritov za najvišja mesta je relativno ozek. Američani, čeprav brez glavnih zvezdnikov iz lige NBA, a zato s petimi udeleženci letošnje tekme All Star in dokazovanja željnimi igralci, so prvi favoriti prvenstva. Kot menijo sami, so na prvenstvo prišli zaradi ene tekme, finala s Španijo, ki bo igrala pred domačimi gledalci in z večino igralcev, ki so gospodarili Evropi v zadnjem desetletju, vmes pa 2006 postali še svetovni prvaki.

Za "eno prosto medaljo" ni prav veliko ekip. Strokovnjaki in stavnice visoko cenijo Brazilijo, Litva je na vseh prvenstvih v igri za odličja, Grčija ima čvrsto zasedbo, Slovenija pa na stavnicah zaseda mesta na robu deseterice. Za vsak vložen evro, če bi Slovenija postala svetovni prvak, vam pripada 200 evrov.