Ekskluzivni pogovor z Bojanom Jokićem ob uradnem in simboličnem slovesu

Pozitivna trema pred razprodanim avditorijem 

Pred dvobojem s Portugalsko je načrtovana slovesnost, ob kateri se bodo slovenski navijači zahvalili in priklonili nekdanjemu kapetanu izbrane vrste. Upokojeni nogometaš, ki bo maja dopolnil 38 pomladi, je za reprezentanco zaigral na kar 100 tekmah. Edini gol je pred več kot desetletjem zabil Katarju na pripravljalni tekmi, v spominu pa mu bo ostal zlasti zbor najmočnejših na svetu v Južnoafriški republiki leta 2010. Priznava, da v sebi čuti določena čustva, ki utegnejo privreti na plano ob vstopu na zelenico. Hvaležen je Nogometni zvezi Slovenije za to priložnost, da se lahko tudi sam poslovi od ljudi, ki so zanj stiskali pesti več skoraj desetletje in pol, ko je nosil dres z državnim grbom na prsih.

Villareal vrhunec, slovo od reprezentance nekoliko grenko

Svojo nogometno pot je Bojan Jokić začel pri Zarici v Kranju, sledila je selitev v Triglav. Z Gorico se je pozneje veselil državnega naslova. "To sta bili dve najlepši sezoni v karieri," se spominja časov, ko je branil barve Vrtnic. Na vrata je leta 2007 potrkal francoski Sochaux, tam ga je že čakal Valter Birsa, soigralec iz novogoriškega obdobja. Iz Ligue 1 je odšel na posojo, pri Chievu iz Verone ni nameraval ostati, toda prišlo je do neverjetnega preobrata: "Na parkirišču me je tik pred odhodom v nasprotno prepričal Boštjan Cesar."  Reprezentančni kolega je namreč tedaj ravno prispel v Verono na podpis pogodbe. 

Nagrada in velik izziv ga je doletel pred več kot desetletjem. Leta 2013 je zaigral za Villareal, enega večjih španskih klubov. V spominu ostajajo dvoboji z Barco in Realom, pa vroče vzdušje na Villamarinu proti Betisu iz Seville. 37-letnik si nikoli ni pretirano želel zaigrati v angleški drugi ligi, toda tudi posoja pri Nottigham Forrestu mu je prinesla nekaj lepih izkušenj. Reprezentančno pot je leta 2019 sklenil, nevedoč, da je zadnjič zaigral prav ob 100. nastopu in zmagi nad Latvijo v Stožicah 1-0 ter s cmokom v grlu: "Po 15 letih, ko si vedno klican, ko si kapetan reprezentance ... To mi ni bilo vseeno." Tedanjemu in zdajšnjemu selektorju Matjažu Keku ničesar ne zameri. Na seznamu igralcev z več nastopi v izbrani vrsti je pred njim le Boštjan Cesar, ki je na zelenico v majici Slovenije zakorakal le dvakrat več. Klubsko kariero je zaključil pri ruski Ufi kot kapetan moštva.

Sin, družina, nogomet

V Ljubljani bo danes pred prvim sodnikovim žvižgom vsekakor čustveno, a Kranjčan ima prioritete jasno zastavljene tudi po koncu nogometno aktivnih dni. Leto in pol star sin je središče njegovega vesolja, družini je hvaležen za vse in mu toliko tudi pomeni, kot pomočnik Gorana Cvijanovića pri reprezentančni selekciji do 16 let pa se pripravlja na morebitno trenersko vlogo v nadaljevanju druge kariere.