Pritisk je ogromen, gigantski, nezaustavljiv. Največ ga Cristiano Ronaldo navrže seveda sam nase. Drugega pač ne pozna. Najboljši? Najboljši. Če ga v torek na lestvici strelcev ulovi Denis Čerišev, ga on takoj zabije v sredo. Četrtega. Ampak očem hkrati ne uidejo grimase soigralcev. Kdo od njih je včasih celo vesel, če predčasno zapusti igrišče. Da si vsaj malo oddahnejo. Ampak prav Ronaldova glomazna želja pelje Portugalsko naprej.
Proti Maroku so pokazali precej manj kot proti Španiji. En gol, en kot, en strel z glavo je zadoščalo. Nič narobe - če ne bi bila šele četrta minuta. Na koncu je bilo dovolj, ampak kaj, ko ni bilo. Če si evropski prvak, šteje tudi vtis. In Portugalci so bili kislih obrazov. "Tega ne znam pojasniti," je selektor Fernando Santos priznal, da si ni znal razložiti, kako so lahko izgubili nadzor nad tekmo. Maroko je bil zelo blizu, pa še bolj daleč. Če že moraš domov, greš vsaj dvignjenih glav. "Vsi Maročani so ponosni na to ekipo" je kipelo iz Herveja Renarda, enega bolje oblečenih selektorjev. Maroko lahko tolaži, da so obe tekmi doslej izgubili z minimalnih 1 : 0. In da so si ga proti Iranu zabili sami.
Pohvala tekmecev (Urugvaj - Savdska Arabija)
Juan Antonio Pizzi je poskušal, tvegal, zamenjal... Pa se ni izšlo. Če že ni našel zanesljivega vratarja, ko je v gol po petardi v uvodni tekmi z Rusijo postavil proti Urugvaju Mohameda Al Ovasija, je vsaj našel nekaj časti. Savdijci niso edini, ki so še brez gola, a se zdi, da so doslej na mundialu tudi najdlje od cilja, da bi ga bili dosegli. "Gol smo prejeli precej nesrečno, nismo imeli tega, kar so imeli oni. Nismo zmogli izenačiti, smo pa nadzirali igro. Nismo trpeli," se je tolažil Pizzi. Čeprav je bila slabše uvrščena na lestvici Fife pred začetkom prvenstva samo gostiteljica Rusija, je po petardi Rusov zavladala bojazen, da bodo Savdijci domov odšli z oznako najslabše ekipe. Še Oscar Tabarez, selektor Urugvaja, se s tem ni strinjal. Savdijcem je pač zmanjkalo malo več v napadu. Tam pa so Savdijci pokazali daleč najmanj. Za Urugvaj pa velja, da so med južnoameriškimi državami najlažje, z najmanj stresa in zelo malo drame napredovali iz skupine. Ni pa nezanemarljivo, da se Edinson Cavani in Luis Suarez morda celo preveč zgarata za zadetke. Čeprav je Suarez zadel.
Sergio Ramos še nima zadosti. Nak. Nima. Zdaj sta na vrsto prišla Carlos Querioz in - kdo pa drug - Diego Armando Maradona. Ne z ruvanjem ali suvanjem, ampak z jezikom. "Tako kot Maradona tudi on v izjavah nima veliko smisla," se je Ramos v Kazanu spravil nad oba, ko je slišal kritike na račun španske izbrane vrste. In nase. Je pa zato tvitnil, kdo je zares zmagal. Iranske ženske, ki so po 37 letih lahko znova šle v domovini na stadion in si javno ogledale tekmo. Ampak Španci so si kritike zaslužili. Že zato, ker so se pritoževali, da je Iran zavlačeval, potvarjal poškodbe in igral precej grobo. Vse, da bi prišli do točke. Ampak saj tudi Diego Costa nikomur ni ostal nič dolžan. Njegovi dueli z vratarjem Alirezo Beiravandom so bili vsekakor bolj opisljivi, pisani in markantni kot gol za zmago. Včasih je pač dovolj, če imaš samo koleno na pravem mestu. Je že to zadosti, če te nekdo zadene v koleno. Na nogi. Povrhu je VAR Irancem odvzel izenačenje zaradi ofsajda. Da so bile vuvuzele, ki so jih poleg Iračanov v Rusijo prinesli še Maročani, še glasnejše. Ne dovolj. Ampak vere Iračanom ne manjka. "Ko smo prišli sem, nam nihče ni dajal možnosti, ampak še se bomo borili za svoje sanje," je rekel Querioz. Naslednji tekmec, naslednja naloga? Premagati Portugalsko. Nekaj je jasno: Iran je zelo, zelo, ZELO namučil Špance.
Varvoriti (Danska vs. Avstralija)
Mile Jedinak ima kar dober abonma. Druga tekma, enajstmetrovka, drugi gol. Avstralci imajo najbolj dinamičen odnos z VAR-om. Tretjič je že bil uporabljen na njihovi drugi tekmi. Dvakrat proti njim na tekmi s Francijo, zdaj se jim je tehnologija oddolžila z odločitvijo za enajstmetrovko, ko je žoga zadela Christiana Poulsena. Dovolj za enajstmetrovko. "Včeraj se mi je VAR zdel še kul zadeva," je tvitnil legendarni danski vratar Peter Schmeichel, oče zdajšnjega vratarja Kasperja. "Danes se mi ne zdi več." Cristian Eriksen je 'sprašil' evrogol. Iz voleja. Pod prečko. Dras! Ampak ni bilo dovolj in Dance je zgolj točka zabolela. Je pa Age Hareide, danski selektor, povedal o VAR tehnologiji to, kar si misli marsikdo od nas. "Nekje v Rusiji so ljudje, ki se odločijo, ker se jim zdi, da je to bila enajstmetrovka. Ampak potem so tudi druge situacije, ki bi jih morali pogledati, ampak tega ne počnejo. Zame to nogometu odvzame nekaj šarma." Ampak šarm je tudi v tem, da skupina B še ni odločena. Avstralci upajo, da bi z zmago proti Peruju šli naprej. Niso pa odvisni od sebe. "Ampak zaradi tega ne bom izgubil niti sekunde spanca," pravi avstralski selektor Bert van Marwijk.
Razmerje na tribunah je bilo sedem proti ena. Sedem. Proti. Ena. Za vsakega sedmega Perujca en Francoz. Ni kaj, Peru je pripravil lepo zgodbo. Ikonično. Vendar eno je želja, drugo pa realnost. Ni kaj, včasih res ni veliko potrebno za osmino finala. Vsaj v primeru Francije je tako. Zmagi proti Avstraliji (2 : 1) in Peruju (1 : 0) z golom razlike, dvakrat s pomočjo VAR-a, nato pa še s precej spretnosti Kyliana Mbappeja, ko je počakal na odbitek in ga pospravil v gol. In Francija gre naprej. Že res, da je Mbappe podrl rekord, zdaj je on najmlajši strelec za galske peteline. Ampak Francija ne more skriti pomanjkljivosti. Če je katera ekipa klišejsko 'pustila srce na igrišču', je to Peru. Od leta 1982 so čakali na mundial. Proti Danski so bili - pa niso edini po drugem krogu - blizu, a tudi oni predaleč. Proti Franciji so igrali znova solidno, vendar nikakor niso znali zatresti mreže. "Pokazali smo, da smo konkurenčni," je pozitivne plati iskal Ricardo Gareca, selektor Peruja. Za (do)končni pozitiven vtis sledi tekma z Avstralijo.
Največja poteza tekme ni uspela ne Luki Modriću, ne Ivanu Rakitiću, niti Willyju Caballeru, naj je bil še tako neroden. Poteza tekme ni uspela niti Diegu Armandu Maradoni. Ne na zasebnem letalu z vodko ne v Nižnem Novgorodu z grimasami in gestikulacijo. Ne. Uspela je selektorju Jorgea Sampaoliju. Hodil je gor, dol, gor, dol. Ko je bilo vse bolj zamujeno, se je odločil. Ne toliko za menjave, ki jih argentinska javnost tako ali tako ne razume. Ampak da je slekel suknjič. Kot da bo to pomagalo! Ni. Zdaj, ko je minilo dovolj dni, je še vedno zgodba tako hrvaška visoka zmaga kot tudi argentinska nemoč. Vse, kar zdaj potrebujejo, je Maradona. Tako vsaj meni on. Maradona. "Dajte mi priložnost, da osebno govorim s fanti in jim povem, kaj pomeni nositi dres reprezentance!" se je ponudila večna desetka gavček. Na Sampaolija so se spravili vsi po spisku, tudi Osvaldo Ardiles. Pa ko smo že pri potezah: argentinska televizija je po porazu celo imela minuto molka v studiu. Da, minuto molka. Tako hudo je bilo. Šok pa takšen, da naj bi Argentinci, torej reprezentanti, sami izbirali enajsterico.
Zmore marsikaj. No, proti tehnologiji niti Neymar nima možnosti. Če kdaj, je južnoameriška romantična finta, na katero naj bi bil padel Bjourn Kuipers, zastarela v Sankt Peterburgu. Še Kupiers je moral samemu sebi priznati. Ne, to pač ni penal. Pa če si Neymar. Ne gre. Nak. Ampak Brazilci so se, v najbolj dramatični zgodnjepopoldanski tekmi, izvlekli. V sodnikovem podaljšku je šele padel Keylor Navas. "Res ne vem, kaj naj bi še naredili," se je spraševal Oscar Ramirez. Kostarika je prišla braniti status neprijetnega čudeža, odšli bodo pa dvignjenih glav s vprašanjem kaj-bi-bilo-če-bi-bilo. "Odgovornost je ogromna," se je Philippe Coutinho soočil s pritiskom. Ampak pomaga, če je na igrišču Neymar, četudi menja pričeske z vsako tekmo: "Nalezljiva je njegova dobra volja." Takšen je tudi Tite, ki sporoča, da proti Srbiji ne bodo šli samo na točko. Nekako se za selecao, po dveh zelo nenavdušujočih predstavah - če odštejemo Neymarjevo finto ob koncu tekme -, to ne spodobi.
Dajte jim žogo, pa bo (Nigerija vs. Islandija)
V Nigeriji imajo dober krik, ko tekmec strelja penal. "Over the bar! Nabij čez prečko!" so kričali. In proti Islandcem se je izplačalo. Še penal je šel čez gol. Vse se je izšlo. Prav vse. Klin se s klinom zbija. Led pa z ledom. Ledeno je bilo. Zelo. Dokler ni prišla tekma z Nigerijo v Volgogradu. Pri tridesetih stopinjah. Nigerija ni naredila v bistvu toliko drugače kot na prvi tekmi, ko so povsem anemično samo stisnili roko Hrvatom, e, čestitke za zmago. Proti Islandiji so storili podobno. Razlika? Islandci, kakor koli nenavadno se to sliši, niso vajeni imeti toliko žoge v svojih nogah. Zato pa so jih 'fasali'. Iz protinapada. Ahmed Musa je ime, ki zveni in blesti. "Ni jih bilo lahko prepričati," je Gernot Rohr, selektor Nigerije, priznal, da ni bilo lahko predstaviti nove, globlje taktike. Ampak dela. Islandci pa zdaj tuhtajo, kako naj znova prelisičijo Hrvate.
V Haag (Srbija vs. Švica)
V Beogradu je menda letelo vse v živo. Še dan kasneje se Srbi niso mogli sprijazniti, kako so izgubili. »Sodniki ne bi dal ne rumenega ne rdečega kartona,« je povedal srbski selektor Mladen Krstajić, "ampak bi ga poslal v Haag." Tekma v Kaliningradu je bila ... Dramatična. Švica je prva na prvenstvu, ki je nadoknadila zaostanek. Srbija ni zdržala, gol Aleksandra Mitrovića je bil premalo. »V svojih rokah smo imeli tekmo,« je priznal Aleksander Kolarov. Ampak ni bil v večini. »Igrali smo kot otroci, kot muhe brez glave, neumno, neumno, neumno,« je ponavljal Mitrović. Selektor Krstajić se z nedosojeno enajstmetrovko nad Mitrovićem uradno ni ubadal. "Dali so soditi Nemca, da sodi Švicarjem. Kot da bi nam dali Črnogorca," ni imel zadosti Kolarov, strelec gola proti Kostariki, ki orle še ohranja v igri. "V sebi sem jokal tako kot takrat, ko so mi umrli starši," je bil skrušen vratar Vladimir Stojković. Srbi so dobili en res lep gol, ko je Granit Xhaka raztrgal mrežo, in enega, po katerem si bo Dušan Tadić zapomnil pravilo ofsajda do konca življenja. Ni več mogel uloviti Xherdana Shaqirija, ki mu je bil pobegnil. Oba pa sta, kot je zdaj že znano, prikazala albanskega orla. Čeprav je bil dogovor med Švicarji, naj tega ne počneta. Fifa stvar sicer preverja, vendar karavana gre naprej. Srbom zdaj ostaja precej preprost izračun, a težka naloga. Premagati - Brazilijo.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.