V prvem delu derbija na Anfieldu je bil Arsenal neprepoznaven, njihov adut Alexis Sanchez pa se je žoge dotaknil le nekajkrat. A tudi to ni bilo dovolj, da bi si domači Liverpool priigral prednost. Nadaljevanje tekme je minevalo ob zmerni apatiji domačih in obenem ob natančnosti gostov. Remi v spopadu moštev, o katerih se to jesen v Angliji razpravlja največ, je postregel z nekaj prav neverjetnimi statističnimi podatki. Liverpool je proti vratom nasprotnika sprožil 27-krat, Arsenal pa le 7-krat. Pri čemer so gostje v okvir vrat streljali dvakrat in dvakrat žogo spravili v mrežo. Še več. Na zadnjih dveh tekmah je Arsenal v cilj streljal 6-krat in dosegel prav toliko golov! Liverpoolova obramba se je znova izkazala za zelo porozno. Vseeno pa je izenačujoči gol v sodnikovem podaljšku domačinom priskrbel tako zelo kritizirani Martin Škrtel, in to za nameček še z značilnim strelom z glavo, s povito glavo; zaradi poprejšnje ne prav nedolžne poškodbe. Sredi drugega dela je Slovaka pri doskoku nerodno pohodil Olivier Giroud. Kot naročena za domiselne komentarje in zaključke pa je tudi igra Arsenalovega centralnega branilca Pera Mertesackerja, ki pogosto kot da pozablja na svoje osnovne poklicne naloge. Ob telesni višini 198 centimetrov bi od Nemca pričakovali, da bo ob visokih podajah kraljeval, v svojem kazenskem pa sploh. Tako se je že na dveh zaporednih tekmah pripetilo, da se je Mertesacker malodane skril ali glavo stisnil med ramena in upal, da bo nevarnost minila brez posledic. A ni. Prav Mertesacker bi moral pokriti Škrtela, tako da bi s tem Arsenalu morda lahko rešil zmago. Delitev točk je bila naposled pravična, saj je bila izračunana posest žoge na strani Arsenala le 35-odstotna. Po tem parametru naj bi bila včerajšnja igra londonskih topničarjev njihova najbolj plaha in bojazljiva v Premier ligi vse od leta 2003!
Sunderland je v zadnjih minutah uspel četrtič zapored premagati svojega soseda in tradicionalno najhujšega tekmeca Newcastle. Tyne-Wear derbi kot se imenuje klasiko angleškega severovzhoda je odločil zadetek Adama Johnsona. Ta je bila zaključek hitrega protinapada gostov, ki so s podobnimi akcijami grozili vse od srede drugega dela, ko je Alan Pardew v igro poslal mladega krilnega napadalca Adama Armstronga, pozneje pa še napadalsko špico Papissa Dembeja Cisseja. Tako je domači trener v upanju na zmagoviti gol v resnici tekmo zakockal. Z zmago na 151. obračunu med tema dvema kluboma je Sunderland, ki je šele tretjič v tem prvenstvu uspel priti do vseh treh točk, zaznavno skočil na lestvici. Zdaj je 14., Gustavo Poyet pa je potrdil svoj status rekorderja. Do sedaj je Urugvajec edini trener Sunderlanda, ki je Newcastle porazil trikrat zapored. Med sobotnimi tekmami je bila zelo zanimiva tista na stadionu Loftus Road, kjer se je domači QPR po vodstvu West Bromwicha že z 0:2 vrnil v igro in nato zmagal. Prvi hat-trick za Rangerse je dosegel njihov golgeter Charlie Austin, kar pomeni, da je Austin (lani je prestopil iz Burnleyja), prvi igralec QPR-ja po letu 1993, ki je na eni premierligaški tekmi zabil tri gole.
Southampton se je vrnil na zmagovalna pota. Doma je prepričljivo porazil slab Everton. Gostje so vse tri zadetke prejeli po akcijah, ki bi jih zlahka lahko zaustavili. Romelu Lukaku je dosegel celo avtogol. Leicester na Upton Parku ni igral slabo, a je vseeno spet pošteno izgubil. Njihov branilec Paul Konchesky, vzgojen pri West Hamu in še vedno njihov navijač, je Andyju Carrollu povsem ponesrečeno asistiral za prvi zadetek domačinov. Drugega je z lepim strelom skoraj z roba kazenskega prostora v drugem polčasu dodal Stewart Downing.
Manchester City je v obračunu proti Crystal Palace nastopil brez napadalcev, saj je trio
Aguero-Džeko-Jovetić še na prisilnem bolniškem dopustu.
David Silva je bil v drugem delu neustavljiv. Poleg Španca je bil strelec tudi
Yaya Toure. Z zelo povprečno predstavo Manchester United na Villa Parku, kljub zmagovalnim obetom, domače Aston Ville ni zmogel spraviti na kolena. Tudi protislovna izključitev
Gabriela Agbonlahorja ni pripomogla k popolnemu izplenu na teh obračunih vedno favoriziranih gostov. V diru za žogo se je sredi drugega polčasa Agbonlahor z nogami zaletel v starega prijatelja in nekoč partnerja v udarnem napadalskem Villinem dvojcu
Ashleyja Younga. Slednji je po svoji navadi odigral ranjeno žrtev, čeprav je nato tekmo končal zelo živ in zdrav. Zelo lep vodilni gol je za Aston Villi dosegel
Christian Benteke. Zelo švoh je bil spet Hull, ki je doma izgubil s Swanseajem. Gostje so poleg zabavnega gola, ki ga je v resnici zabil
Jonjo Shelvey, a se je žoga odbila od pleksusa Korejca
Ki-ja, še dvakrat zadeli vratnico. Na Hullovi strani je okvir gola dosegel strel
Davida Maylerja. Swansea je ok, Hull je pa čist beden in zato zasluženo predzadnji. Na White Hart Laneu sem si ogledal tekmo med Tottenhamom in Burnleyjem. Domači so zmagali z lahkoto, pri tem pa je bila njihova igra na trenutke resnično veličastna: hitra, domiselna, kombinatorna. Največja težava, ki jo ima trener
Mauricio Pochettino pa ostaja - njegovi zvezdniški igralci prepogosto kar nekako pozabijo, da se je potrebno boriti, še posebej kot gre za žoge, ki jih bodisi odbije ali "degažira" njihov vratar
Hugo Lloris. Zaradi teh napak ali ležernosti Spursi po nepotrebnem prihajajo v položaj, ko so njihova vrata ogrožena. Na tekmi sta padla tudi dva zelo lepa zadetka. Za goste je evrogol dosegel
Ashley Barnes in z njim izenačil po poprejšnjem golu
Harryja Kanea. Zmagoviti gol za Tottenham pa je že v 35. minuti z lepim zavitim strelom z levico zabil tokrat vnovič izjemno razpoloženi argentinski super-talent
Erik Lamela, ki je bil izbran tudi za najboljšega igralca tekme.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.