Uefa s Čeferinom na čelu opozarja na preveliko moč velikanov: 'super klubi' že neulovljivi?

Tako imenovani "super klubi" po mnenju Evropske nogometne zveze (Uefa) prihajajo predvsem iz otoške Premier League, to so Manchester United, Manchester City, Arsenal, Chelsea in Liverpool. V Premier League za plače igralcev namenijo skorajda dvakrat več kot v Serie A, ki je na lestvici za Otočani. Razlika je največja v zgodovini, na sezono klub Premier League povprečno za plače zapravi 2,65 milijarde evrov. Skupino devetih evropskih "super klubov" sestavljajo še španska Barcelona in Real Madrid, francoski prvak Paris Saint-Germain ter nemški velikan in prav tako aktualni prvak Nemčije Bayern München. Uefa nadaljuje, da so klubi postali "svetovne znamke", predvsem po zaslugi pokroviteljev pa naj bi si letne prihodke povišali tudi do 115 milijonov evrov. V tem pogledu imajo najmočnejši klubi povprečno za 114 milijonov evrov višje prihodke od nasprotnikov v svojih domačih prvenstvih. Ob teh zaskrbljujočih podatkih je izjavo podal tudi predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki je opozoril, da trend nakazuje vračanje k "visoki rasti plač in povečanju koncentracije pokroviteljskih pogodb in komercialnih prihodkov pri peščici klubov".

Spomnimo: Čeferin se je ob uspešni kandidaturi za predsednika Uefe obregnil ob nenadno spremembo pravil v Ligi prvakov, kamor se bodo od leta 2018 naprej uvrščala štiri najboljša moštva iz najmočnejših evropskih lig, s tem pa se bodo še bolj priprla vrata pregovorno "manjšim" klubom. Govorilo se je tudi o ustanovitvi novega tekmovanja za najmočnejše klube, tako imenovani "super ligi", ki bi jo sponzoriralo podjetje Wanda, a je Uefa še pred Čeferinovim prihodom popustila in pristala na spremembe tekmovanja od sezone 2018/19 naprej. V poročilu Uefe še piše, da lahko največji evropski klubi "monetizirajo ogromno bazo navijačev, ki se razprostira po celem svetu in do katere je moč veliko bolje dostopati prek družbenih medijev kot je bilo kadarkoli možno s pomočjo tradicionalnega oglaševanja". Uefa se je sicer pohvalila, da je njen finančni fair play pomagal ustaviti ogromne izgube, trend zapravljanja prevelike količine denarja oziroma zadolževanja je v Evropi skorajda povsem izginil. "To kaže, da regulacijska vloga Uefe pri finančnem fair playu ni le umirila evropskih financ, temveč tudi prinesla ogrodje za nepredstavljivo rast, investicije in dobičkonostnost," je izjavil Čeferin.