Tamše: 'Moji fantje se ne predajajo! Nikoli!'

Intervju z rokometnim trenerjem Brankom Tamšetom

Rokometaši Celja Pivovarne Laško se z zmago nad Kielcami v Ligi prvakov niso zadovoljili. Tega jim trener Branko Tamše ne dovoli. Za prizadevnosti pri delu jih hvali, še posebej ga veseli, da ima skupino fanto, ki se nikoli ne predaja.

Gal Marguč

Gal Marguč gre po stopinjah starejšega brata Gašperja, člana Telekom Veszprema. (Foto: RK Celje Pivovarna Laško)

Branko Tamše – letošnja sezona za vas in rokometni klub Celje Pivovarna Laško sodi med tiste, ko ste tudi sami iz dneva v dan presenečeni. Spremenjena zasedba, a igra ostaja všečna. Že lahko ocenite, koliko dela je opravljenega?
"Zasedba je skorajda povsem spremenjena. Tisti igralci, ki so imeli v prejšnji in preteklih sezonah mogoče malo manjšo minutažo oz. odgovornost, so danes stebri igre. Enako velja za vse druge, ki so prišli. Začutili so kako stvari stojijo, kako naporni so treningi, kaj zahtevam od njih. Nenehno se ponavljam, da je vsaka tekma nov nepopisan list v knjigi. Vseskozi so potrebna prilagajanja, veliko je igralcev, ki so prvič v takšnem pogonu. Da so na poti, da je malo časa za regeneracijo, saj si tekme sledijo, kot po tekočem traku. Tekme, z velikimi tiskanimi črkami, saj greš iz Kielc v Pariz, naslednja preizkušnja je že Meškov Brest in tako naprej. Stvari, ki se za veliko število mojih fantov dogajajo prvič v karieri, izkušnja, ki je še niso doživeli. Zaenkrat moram reči, da vse deluje zelo solidno, vidim rezerve, kar me veseli. Dele dvoboja že odigramo rezultatsko uspešne in od tu črpam optimizem. Mojim igralcem vsak trening ogromno pomeni."

Kako so se novinci privadili na novo okolje? Zdi se, kot da so se hitro zlili z rumeno – modro miselnostjo.
"Veliko lažje je govoriti, kot udejaniti na treningih. Za vse novince je nekaj novega igrati pred polnimi tribunami, glasno spodbujanje, v okolju, kjer se ljudje spoznajo na rokomet. Tudi Florijani so unikat v Evropi. Občutki, ki jih je potrebno začutiti, da tisti, ki razmer ne poznajo, lahko delujejo na igrišču. Porodni krči upam, da so mimo, da bomo še bolj kakovostni. Rad bi pohvalil zasedbo za prizadevnost, za upoštevanje mojih navodil na tekmah in treningih, za upoštevanje načel, ki veljajo znotraj moštva. A poudarjam, rezerv je še ogromno, tako pri posameznikih, kot tudi v ekipi. Garamo vsak dan posebej, želimo vzgajati igralce, da bomo še boljši, hitrejši, še bolj lačni zmag."

Vam je kot trenerju koristila klofuta Telekom Veszprema v uvodnem krogu letošnje sezone Lige prvakov? Zdi se, kot da so fantje začutili, kaj pomeni nekaj napak proti velikanu, kako hitro kakovostni tekmeci to izkoriščajo. Zdi se, da ste bolj previdni.
"Naši tekmeci v skupini imajo vrhunske posameznike, imajo sistem, ki prinaša evropske naslove. Tega se je potrebno zavedati, fantje po tisti tekmi vedo, kaj jim govorim. Vsakogar spoštujemo, a to še ne pomeni, da se koga bojimo. So določene stvari, ki nas motijo, v prvi vrsti poškodbe. Nam se vsak igralec, ki je izven pogona, pozna dvojno v primerjavi s tekmeci v skupini. Vseh mojih 16 igralcev mora biti maksimalnih, da bi kogarkoli premagali. Če bomo takšni, kot si želimo, bo še pestro in zanimivo. In to je naša želja. Želim si hitre igre in majhnega števila tehničnih napak. V Parizu smo imeli denimo 'samo' šest tehničnih napak, kar je proti PSG in tempu, ki smo ga igrali, relativno malo. Trenerji govorimo, da če je tehničnih napak 5 – 8 ob igri, ki jo gojimo, potem je en cilj dosežen. Rezultat je to kazal do samega zaključka. In še eno stvar bi izpostavil – ekipa se ne predaja nikoli in to me veseli! Tudi v očeh tekmecev zato nismo v skupini 'odpisanih', čeprav bi si morda to želel, saj vemo, da te tekmec potem podcenjuje."

Jaka Malus

Jaka Malus ima v letošnji sezoni na igrišču v rokah dirigentsko palico. (Foto: SEHA)

Minulo sezono se je v rokometni Evropi in svetu dokončno dokazal Blaž Janc, zdaj gre po njegovih stopinjah Jaka Malus. Kaj to pomeni za trenerja, s stališča, da je potrebno mlade krotiti, da ne 'divjajo' v preveliki želji po uspehu?
"To je stalnica na moji trenerski poti. Vsako sezono določeni odskočijo. V tej zasedbi je kar nekaj takšnih. Želim si, da bi kot ekipa, s kolektivno igro, dokazali kako in kaj. V letošnji sezoni se kaže izjemna strelska forma Žige Mlakarja, zadovoljen sem z delom vratarjev, krila delajo dobro … Večina je naredila korak naprej. Rezultat je vpoklic v reprezentanco, ne samo slovensko. Ravno danes sem dobil veliko pohvalo, ko sem odprl elektronsko pošto in prebral, da je Dani Dujšebajev vpoklican v špansko reprezentanco. Izjemen uspeh za fanta, ki je bil v Valladolidu, kjer ga je v prvi vrsti krasil priimek, niso ga imeli pod drobnogledom in po mesecu in pol v Celju je opozoril nase rokometno Evropo in Špance. Vsekakor je k temu pripomoglo njegovo igranje v mladinski reprezentanci, a tudi 10 kilogramov, ki jih je stopil odkar trenira z nami, čeprav je še daleč od tistega, kar se skriva v njem. V preteklosti je bil Blaž Janc, Miha Zarabec, Sebastjan Skube, Nemanja Zelenović … naj mi oprostijo tisti, ki jih nisem omenil. Nikoli nisem prilagajal dela posamezniku, ampak me zanima ekipa!"

Kaj vam, kot trenerju pomeni, da vam vzgojo otroka zaupa trener, kot je Talant Dujšebajev?
"Velika čast. Talant, kot se je zgodilo v primeru Danija, je poklical kot oče. Ne kot rokometna ikona Talant Dujšebajev. Želel si je, da bi ga treniral, pritrdil sem takoj, bilo je veselje z njegove strani. Tako je bilo tudi ob zmagi nad Kielcami. Fant mi zaupa, enako velja za njegove starše."

Branko Tamše

Branko Tamše (Foto: SEHA)

V 'paketu' z njim je prišel Branko Vujović. Fant, ki bi si želel narediti 7 potez naenkrat. Ste si že ustvarili sliko o njegovih zmožnostih?
"Javnost verjetno ne ve, da gre za 19 letnika, ki je šele pred štirimi leti začel igrati rokomet! Prej je bil državni prvak v judu. Po samo letu igranja doma, je odšel v Kielce in z resnim rokometom se spoprijema dobra dva meseca, odkar je prišel k nam. Je velik potencial, ampak ga je potrebno učiti veliko stvari, ki bi jih želel potem v enem napadu pokazati na tekmi. Ni mu enostavno, niti meni in mojim sodelavcem. Razmišljanje, ki ga imamo, ocenjujem, da je dobro. Želimo vzgajati, razvijati igralce do maksimuma in loviti rezultat. To je največja umetnost, ki ti včasih uspe, včasih ne, a generalno gledano je takšno razmišljanje dobro za igralce, za gledalce in za samo pot celjskega rokometa."

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 0
Več komentarjev