VIDEO: Brezec je rekel ne!

Primož Brezec po lanski slabši sezoni ni našel svojega mesta v ekipi Charlotte Bobcats. Decembra 2007 je moral spakirati kovčke in oditi v Detroit. Pri prvakih lige NBA iz leta 2004 se Breza ni naigral, zato je zahteval prestop v drug klub. Ob ponudbah Dallasa in Toronta je pristal pri slednjem. V kanadskem moštvu je bil sprejet dobro, saj je tam kar nekaj evropskih košarkarjev, med drugim tudi Rašo Nesterovič. 216 cm visoki košarkar je spregovoril o težavah pri prestopih, o Unionu Olimpiji in o neigranju za slovensko košarkarsko reprezentanco.

1. Kako je prišlo do prestopa v Toronto?

Vsi prestopi igralcev v ligi NBA so bili lahko narejeni do 21. februarja, in sicer do 15. ure. Ta dan sem prišel v dvorano na trening. Še preden sem začel, sem srečal Joa Dumarsa (general manager), ki mi je dejal, da ni nobene konkretne ponudbe zame. Šel sem na trening in ga končal okoli 14 ure. Do mene je prišel Dumars in dejal, da ima na mizi ponudbo Toronta. Ker nisem bil pri volji, da bi se znova selil, in ker imajo Raptorsi dovolj visokih igralcev, sem mu dejal, da v Toronto ne grem. V tistem trenutku sem razmišljal le o selitvi, ki bi mi pobrala preveč energije. Zato sem celo rekel, da grem raje domov v Slovenijo in do konca sezone ne bi igral košarke. Odločitev sta spremenila dva človeka. Poklical sem Raša Nesteroviča, ki me je odvrnil od misli, da se vrnem v Sloveniijo. Dokončno pa sem se odločil po klicu predsednika in direktorja Toronto Raptorsev Bryana Colangela. Prvi mož kanadske ekipe je obljubil, da bom dobil priložnost. Glede na igre, ki sem jih prikazoval pri Bobcatsih, pa je dejal, da ne dvomi v moje sposobnosti. Usedel sem se v avto in se odpeljal v Toronto. Štiri ure po prihodu sem imel zdravniški pregled, popoldne pa sem že sedel v letalu, ki me je odpeljalo v New York. Tam sem si ogledal tekmo v živo, že naslednji dan pa sem v domači dvorani proti istemu nasprotniku dosegel 12 točk. Vse skupaj se je odvijalo z neverjetno hitrostjo.

2. Kakšni so bili občutki prihoda v moštvo, ki veliko stavi na neameriške košarkarje, v ekipi pa je tudi kapetan slovenske reprezentance Rašo Nesterovič?

Moram povedati, da je v tem času, ko sem že vedel za ponudbo Toronta, poklical moj zastopnik in mi dejal, da me želijo v Dallasu. Takoj sem izrazil željo, da bi odšel tja, a je Joe Dumars ponudbo zavrnil. V primeru mojega odhoda v Dallas namreč Mavericksi niso imeli košarkarja, ki bi bil zanimiv za Pistonse. Poklical sem Raša in ga vprašal za mnenje. Moram priznati, da me je dodatno vzpodbudil za prihod v Toronto.

3. Prav Rašo Nesterovič igra na igralnem mestu pet, torej na mestu centra. V bistvu ste njegova neposredna konkurenca.

Presenečen sem bil, ko sem doma proti New Yorku v igro vstopil že v drugi četrtini. Slabih sedem minut sva igrala skupaj Rašom. Moram priznati, da sva se dobro ujela. Mislim, da z Rašom v ligi NBA lahko igrava skupaj v peterki. Imam občutek, da bom pri trenerju Samu Mitchellu več igral na igralnem mestu krilnega centra. Predvidevam, da bi lahko igral 10 minut na tekmo na igralnem mestu krilnega centra in 10 minut na mestu centra. Moramo upoštevati, da je vodilni košarkar Raptorsev Chris Bosh krilni center in da v povprečju igra 36 minut.

4. V preteklem letu niste bili najbolj zdravi, kako ste pripravljeni v tem trenutku?

Zdravstveno stanje je zdaj, lahko rečem, popolno. Že v Charlottu sem individualno veliko treniral, ko pa sem prišel v Detroit, sem se seznanil s popolnoma novimi metodami treninga. Tamkajšnji kondicijski trener Arnie Kander je eden najboljših v ligi. Z njim sem vsakodnevno treniral pred in po treningu. Mislim, da še nikoli v karieri nisem bil tako dobro pripravljen. V Charlottu sem že igral na vrhunskem nivoju, zaupam v svoje sposobnosti in čakam na svojo priložnost.

5. Kako so selitve iz Charlotta v Detroit in nato v Toronto vplivale na vašo družino, ženo Nado in triletno hčerko Niko?

V Charlottu, kjer imamo hišo, smo si ustvarili dom. Ko sem moral oditi v Detroit, sem bil zaradi dobrega kluba zadovoljen, nekoliko manj družina. Dekleti sta se mi pridružili po treh tednih. In ko smo se ravno privadili na novo okolje, se bomo morali znova seliti. Kot sem dejal, najprej nisem hotel v Toronto, vendar mi je tudi žena pomagala k hitrejši odločitvi. Toronto je lepo mesto, klub je vrhunsko organiziran pa še Rašo je tu.

6. Že pred časom ste dejali, da se poleti ne boste priključili pripravam slovenske reprezentance. Se vas ne da prepričati v nasprotno?

Ne. Odločitev je dokončna. Ne bi bilo poštenio do tistih, ki so si kvalifikacije za OI priigrali na evropskem prvenstu v Španiji. Fantom želim vse najboljše. Verjamem, da si bodo izborili nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Mi smo si na EP v Beogradu 2005 priigrali nastop na SP na Japonskem 2006, tisti, ki so si na EP v Španiji priigrali kvalifikacije za OI, pa naj igrajo na Olimpijskih igrah.

7. Vas lahko prepriča Rašo Nesterovič?

O tem še nisva govorila, vendar me ne more prepričati nihče. Zagotovo si ne bom premislil, kot sem se pred evropskim prvenstvom v Beogradu 2005. Poleg vsega pa bom po tej sezoni prost igralec in se bom poleti ubadal s tem, kje bom igral v prihodnosti.

8. Koliko spremljate košarkarsko dogajanje v Sloveniji? Poznate razmere v Unionu Olimpiji, vas kdo obvešča o dogajanju pod koši?

Kolikor se le da spremljam slovensko košarko prek spleta. Nekajkrat sem se slišal z Markom Miličem, veliko mi poroča tudi oče Hilarij. Rad bi dal podporo in pohvalo direktorju Janezu Rajglju, ki je klub pripeljal iz "rdečih številk". Rad bi omenil, da je poravnan tudi dolg do mene. Ne gre za velike številke, ampak res sem bil prijetno presenečen. Menim, da je Uinon Olimpija na pravi poti, da ima Janez dobro vizijo in da bomo čez leto ali dve znova videli na delu Olimpijo, kakršna je bila 1997, ko je nastopila na zaključnem turnirju Evrolige. Verjamem, da je prejšnji trener Memi Bečirovič delal dobro, vendar so bila nesoglasja med njim in direktorjem žal prevelika. Rad pa bi tudi poudaril, da je zdajšnji trener Aleksandar Džikić dobra rešitev za Union Olimpijo. Gre za delovnega človeka, fanatika, ki živi za košarko. Union Olimpija mora v prihodnje vzpostaviti sistem dela, kot ga je imela v preteklih letih. Vzgojiti se mora mlade košarkarje, ki morajo, podobno kot moja generacija, skozi vse stopnje učenja. Olimpija mora vzgajati svoje igralce, kajti nikoli ne bo mogoče kupovati košarkarje za milijon evrov.