Mojster izdelovanja medalj: zlata nikoli ni izdelana povsem iz zlata

Zbrali smo nekaj zanimivosti o olimpijskih medaljah. O tem, kako zahtevno je oblikovanje in sama izdelava teh medalj pa smo se pogovarjali z verjetno najbolj izkušenim slovenskim izdelovalcem medalj, Marijanom Ojsterškom iz Celja. Njegovo podjetje AureaArt je izdelalo tudi replike vseh slovenskih olimpijskih medalj. Te hranijo v Slovenskem olimpijskem izobraževalnem centru. Tam posebno mesto hranijo tudi za srebrno medaljo našega biatlonca Jakova Faka.

Prve moderne olimpijske igre so bile organizirane  leta 1896 v Atenah. Ste recimo vedeli, da v modernih igrah zlata medalja pravzaprav nikoli ni bila izdelana povsem iz zlata in da je prav medalja, ki jo olimpijci dobijo v Južni Koreji, največja in najtežja v zgodovini iger? Medalja, ki jo je oblikoval znani korejski oblikovalec Lee Suk-woo, je tudi prva, ki ima na robovih vgraviran zapis.

Gospod Ojsteršek, kako zapletena je pravzaprav izdelava olimpijske medalje? Najprej sam dizajn in nato še izdelava?

Ja, gre za kar precej zahtevno nalogo. Izdelava medalj se začne po sledečem vrstnem redu: država gostiteljica najprej pripravi razpis oziroma pozove likovne umetnike svoje države, torej slikarje in kiparje, k izdelavi medalje, samega dizajna medalje in nato izbere najbolj primernega in da v potrditev Mednarodnemu olimpijskemu komiteju. Ko oni potrdijo dizajn, lahko gre zadeva v izdelavo. Seveda pa je sama izdelava medalje precej bolj zahtevna, kot bi si predstavljali. Vključuje tako znanje likovne umetnosti, slikarstva in modelarstva kot tudi določena tehnična znanja, kot so recimo orodjarstvo, graverstvo, zlarstvo in medaljertsvo.

Medalje, podeljene leta 2010 v Vancouvru in leta 2016 v Riu de Janeiru, so bile izdelane iz recikliranih materialov, ki so jih pridobili iz rabljenih telefonov in aparatov. Iz recikliranih materialov bodo narejene tudi medalje v Tokiju 2020.

Za letošnje igre je bilo izdelanih 259 kompletov medalj. Čeprav se glavni motivi na medaljah spreminjajo in so odvisni od države gostiteljice, pa so nekateri nujni elementi, ki jih mora vsebovati vsaka medalja? Kateri elementi so to?

Če pogledamo te medalje, ko so bile doslej izdelane, na vsaki medalji je vključen osnovni simbol Mednarodnega olimpijskega komiteja, se pravi 5 olimpijskih krogov. Naveden je sam kraj in letnica dogajanja, v zadnjem času se na medalje dajejo simboli in logotipi same olimpijade, ki jih država izbere na tem natečaju. Predpisani so tudi materiali, iz katerih so izdelane medalje. Te se izdeluje predvsem iz srebra. Zlata in srebrna sta izdelani iz srebra, bronasta pa iz ligure bakra in cinka. Zlata pa se še galvansko pozlati. Na teh olimpijskih igrah je zlata izdelana iz 586 gramov čistega srebra in pozlačena s čisto pozlato 6 gramov.

Kakšna bi bila razlika v ceni, če bi bila zlata medalja izdelana samo iz zlata?

Razlika je v samem materialu, uf, zagotovo 15 tisoč evrov na zlato medaljo. To bi bila samo razlika v vrednosti materiala. Kje je nato še delo.

V čem se letošnja razlikuje od prejšnjih?

Letos je medalja zelo lepo oblikovana, še posebej, ker ima ta rob. Prvič je namreč, da je napis izpisan po robu medalje. In te točke, torej oblike črk na robu, potem tvorijo osnovne ploskve. Na prvi strani so samo olimpijski krogi, na hrbtni strani pa je potem še ta znak Pjongčanga, napis in letnica 2018.

Pravijo, da naj bi pri medaljah iz Sočija prišlo do težav, da so začele izgubljati sijaj. Čemu bi lahko to pripisali?

Mogoče osnovni material ni bil dobro obdelan s to pozlato, se pravi galvansko obdelan s pozlato. To so namreč materiali, ki se galvansko nanašajo in so zelo občutljivi na oksidacijo.  Ampak se da to oksidacijo očistiti, tako da ni problema. Medalja ne bo rjavela ali razpadla.

Kako so se skozi zgodovino spreminjale medalje na zimskih olimpijskih igrah? V čem je najbolj vidna ta razlika?

V velikosti. Od te prve medalje, ki jo je naš sabljač dosegel leta 1912, ki je imela premer 3,5 centimetra. To so sicer bile poletne olimpijske igre in pri vseh je podobno. Potem so bile te medalje s premerom 50 mm, potem so prišle takšne s premerom 70 mm in zdaj imajo premer 90 mm. Medalje so se povečevale. Pa še morda to, v enem obdobju je medalje poletnih olimpijskih iger krasil enoten motiv, motiv grške boginje Atene, ker jih je izdeloval isti oblikovalec. Zadnja leta se tudi to spreminja.

Kar 55 Slovencev je do zdaj prejelo vsaj eno olimpijsko medaljo, od tega 16 celo več kot samo eno. K temu moramo sedaj prišteti še Fakovo srebro. Gre za vse slovenske športnike, ki so se udeležili poletnih, zimskih ali paraolimpijskih olimpijskih iger, zastopali pa so kar 5 držav: Avstrijo, Kraljevino Jugoslavijo, SFR Jugoslavijo ali Slovenijo. Prvo slovensko medaljo je takrat še pod Avstrijo leta 1912 v Stockholmu osvojil Rudolf Cvetko v sabljanju. Najbolj uspešen je bil zagotovo Leon Štukelj, ki je skupaj osvojil kar 6 medalj, od tega kar tri zlate, eno srebrno in dve bronasti.

Največ pa smo jih Slovenci na enih igrah dosegli v ruskem Sočiju, kar osem.