Prebivalci se počasi vračajo v uničene domove, pričakal jih je neznosen smrad

V Beogradu je potekal koordinacijski sestanek mednarodnih donatorjev pomoči. Na njem so sodelovali predstavniki veleposlaništev 27 držav iz Evrope, Severne Amerike in Azije, predstavnik EU v Srbiji, Sveta Evrope, Evropske banke za obnovo in razvoj Evropske investicijske banke, Svetovne banke, urada koordinatorja ZN in nemške razvojne banke. Sestanek se je začel z minuto molka.

Srbski predsednik vlade Aleksandar Vučić je povedal, da škoda, ki so jo poplave povzročile v Srbiji, zagotovo znaša več kot 174,5 milijona evrov oziroma 0,64 odstotka BDP, kar je pogoj za pomoč iz solidarnostnega sklada EU. Mednarodno skupnost in finančne inštitucije je pozval k pomoči pri odpravi škode po poplavah. Dobrodošle so tudi ekipe strokovnjakov, ki bi srbskim oblastem pomagale pri ugotavljanju dejanske razsežnosti škode. "Nikogar ne bomo prevarali. Škoda je velika in dobro vidna," je dejal in obljubil, da denar ne bo zlorabljen. "To je majhna, a ponosna država, v kateri živi pogumen narod."

Zahvalil se je tudi vsem državam in organizacijam, ki so Srbiji že doslej dale na razpolago opremo in reševalne ekipe. Srbija to po njegovih besedah zna ceniti ter pomoč tudi vrniti, če bo to potrebno. Obnova v prizadetih krajih se bo po njegovih besedah predvidoma začela čez deset dni.

Donatorska konferenca bo po oceni škode

Na koordinacijskem srečanju so se nato dogovorili, da bo izvedena donatorska konferenca za zbiranje pomoči za obnovo po poplavah, a šele po dokončni oceni celotne škode, ki je po navedbah srbskih oblasti največja v elektroenergetskem sektorju in kmetijstvu. Izpostavili so, da mednarodna skupnost Srbijo podpira v tem težkem obdobju in da je pripravljena za obnovo dati na voljo "svoje vire in finančne mehanizme".
 
Francoski predsednik Francois Hollande je po pogovorih s srbskim kolegom Tomislavom Nikolićem v Parizu povedal, da je Francija pripravljena organizirati donatorsko konferenco za Srbijo ter Bosno in Hercegovino, predlagal pa je konferenco na ravni EU.  Vodja predstavništva EU v Srbiji Michael Davenport pa je po srečanju dejal, da lahko Beograd takoj računa na pomoč unije v višini 30 milijonov evrov za najbolj nujno sanacijo posledic poplav. Točen znesek pomoči, ki ga bo Srbija dobila od EU, pa bo določen na osnovi ocenjene škode, je povedal. Napovedal je tudi, da bo v Srbijo prispelo približno 200 strokovnjakov iz držav EU, ki bodo srbski vladi pomagali pri nadzoru sanacije in porabe denarja, ki je temu namenjen. Dodal je še, da je pri reševanju med poplavami v Srbiji sodelovalo 19 držav EU in da je unija trenutno najbolj aktivna pri prečrpavanju vode iz ključnih energetskih obratov.

Poplave so ogrozile 1.643.832 prebivalcev

V Srbiji je trenutno več kot 140 centrov, v katerih skrbijo za ljudi, ki so morali zaradi poplav zapustiti domove. Izseliti se je moralo 31.879 prebivalcev. Porušenih ali resno ogroženih je 1763 objektov, poplavljenih pa je 2.260 – v te številke niso vključeni objekti v Obrenovcu. Vučić je dodal, da so poplave ogrozile 39 občin oziroma 1.643.832 prebivalcev.

Po njegovih besedah je bilo v poplavah samo na osrednjem cestnem omrežju uničenih 30 mostov, še 50 je poškodovanih. Največjo škodo na cestah so zabeležili pri Dimitrovgradu pri meji z Bolgarijo, kjer se je sprožil plaz. Na železniški progi med Beogradom in mejo s Črno goro so narasle vode s seboj odnesle deset kilometrov tirov, uničena sta tudi dva železniška mostova. Hudo prizadeto je tudi kmetijstvo – pod vodo je 80.000 hektarov zemljišč

Ministrstvo za notranje zadeve pa je sporočilo, da so od 18. maja do danes dobili 798 prijav pogrešanih oseb, od tega pa so našli 215 oseb. Poudarjajo, da te številke niso natančne, saj je več prebivalcev prijavilo isto pogrešano osebo. Iz poplavljenih krajev pa so skupno evakuirali 31.800 ljudi in srbske oblasti opozarjajo, da so se mnoge družine ločile in da si je mnogo ljudi poiskalo zatočišče samostojno, ne da bi se prijavili. To pa potem povzroča težave pri iskanju. Na poplavnem območju so doslej uradno našli 27 mrtvih ljudi, od tega pa jih je 10 ali 11 umrlo naravne smrti.

Nekateri se lahko vrnejo domov

Danes so razmere na poplavljenih območjih sicer stabilne, še vedno pa poročajo o visokem vodostaju Donave pri Novem Sadu. Reka bo še naprej naraščala pri Zemunu in Pančevu in najvišjo raven predvidoma dosegla v soboto, opozarjajo pristojne oblasti. Na Savi pri Sremski Mitrovici in Šabcu vodostaj Save nekoliko upada, pri Beogradu pa narašča.

Na območjih, kjer so se poplavne vode začele umikati, se razkriva dejanska razsežnost škode in tiste, ki so že dobili zeleno luč za vrnitev na domove, so pričakali prizori opustošenja in neznosen smrad. Prebivalcem kraja Barič so danes zjutraj dovolili vrnitev v domove, posameznim moškim pa so dovolili tudi vrnitev v najhuje prizadeto mesto Obrenovac.

Oblasti zdaj čaka zahtevna naloga čiščenja. V Beograd je prispelo 11 komunalnih cistern za čiščenje, ki jih je tja poslalo bolgarsko podjetje in ki bodo pomagale pri čiščenju najhuje Obrenovac. Od tu so popoldne poročali, da se je voda pomembno umaknila iz središča mesta, poteka sanacija in dezinfekcija objektov.

Ostre kritike na račun vodilnih

Medtem se župan občine Obrenovac Miroslav Čučković brani pred očitki, da je prepozno izdal opozorilo pred poplavami. Dejal je, da so imeli takšen nalet vode, da se niso mogli braniti ter da je bilo vse to nepredvidljivo in neizbežno. "Brez opozorila pristojnih služb tudi sam nisem mogel izdati opozorila. Opozorila, ki bi svarilo pred takšnim dogajanjem, ni bilo," je povedal. "Ta katastrofa se je zgodila zelo hitro. Ko smo videli, da nasip ne bo obstal, so nekateri tekli k mestu, da bi opozorili ljudi. Prebivalci so morali ostati mirni. Če bi vsi prišli ven in začeli bežati z avtomobili, ko je voda naraščala, bi ostali ujeti," je povedal. Čučković je zanikal tudi, da so pristojni žrtvovali Obrenovac in pustili, da ga poplavi, zato da bi rešili Beograd.

Številnih kritik je deležen tudi beograjski župan Siniša Mali, sicer tesen zaveznik Vučića. Mali je namreč prejšnji petek priporočil prebivalcem Obrenovca, ki sodi v širše območje srbske prestolnice, naj ne zapuščajo domov. Beograjski župan sicer meni, da je ravno to navodilo rešilo življenje več tisoč ljudem.

Zaradi očitkov, da se na nevarnost ni pravilno odzval, pa je že pred dnevi odstopil župan Šabca Miloš Milošević. Očitali so mu namreč, da ni pravilno ocenil nevarnosti poplav, ker se mu ni zdelo nujno postaviti obrambnih nasipov ob Drini.

Nekaterih še vedno ni izučilo

Vse od začetka poplav imajo tako v Srbiji kot v BiH in na Hrvaškem težave s posamezniki, ki kradejo po hišah na poplavljenem območju. Oblasti vseh treh držav so za takšne tatove napovedale stroge kazni, a očitno pri nekaterih opozorila niso zalegla. V Srbiji so tako 35-letnika aretirali, ker je v Paraćinu ukradel v poplavah poškodovana garažna vrata. 30-dnevni pripor je medtem sodnik odredil za 26-letnika, ki je po ugotovitvah policistov najprej začel krasti stvari, ki so bile pred poplavljeno trgovino, nato pa je še pretepel lastnika trgovine. 27-letnik pa je osumljen, da je v Jagodini vlamljal v kleti in iz njih vzel predmete, ki jih je nato želel naprej prodati.

Na Hrvaškem pa se je 55-letni Zagrebčan lažno predstavljal za člana humanitarne organizacije in zbiral denar. Denarja v resnici ni zbiral za ogrožene na poplavnih območjih, ampak zase.