Nekdanji ekonom nadškofije s prstom pokazal tudi na Stresa

Nekdanji ravnatelj gospodarske uprave finančno nasedle mariborske nadškofije Mirko Krašovec je slovenskim škofom in drugim predstavnikom Cerkve poslal 30 strani dolgo pismo, poroča Dnevnik. "V želji, da se ohrani edinost, sem vedno ščitil škofe in sodelavce in se sprijaznil z vlogo ’grešnega kozla’. Toda prirejanje resnice gre odločno predaleč, da bi dejstva smela ostati v arhivu," je po poročanju omenjenega časnika zapisal Krašovec.

V svojem pismu Krašovec razkriva, da je dve leti v duhu pokorščine sledil nasvetom nadškofa Marjana Turnška, naj se v javnosti ne pojavlja in naj ne daje nobenih izjav.

Nadškof naj bi ga, tako njegovo pisanje navaja Dnevnik, poskušal prepričati, da je bil kot ekonom postavljen za to, da dobro gospodari in odgovarja za vse. Toda Krašovec zatrjuje, da je "o vseh večjih zadevah odločal celoten Škofijski gospodarski svet", vodstvo škofije pa je postavilo kadre, ki so bili po dekretu odgovorni za posamezna vprašanja, zato se je odločil, da lahko prevzame del krivde, ne pa tudi vse.

Mejnik je pomenila prodaja Krekove banke

Krašovec je sicer gospodarsko dejavnost Nadškofije Maribor razdelil v dve obdobji. V prvem, ki se je zaključilo leta 2003, je škofijske finance vodil on sam, mejnik pa je pomenila prodaja Krekove banke, ko je bila sprejeta strategija mariborske škofije, ki jo je naročil in sprejel Škofijski gospodarski svet (ŠGS) in ki je omogočila "spontano" ekspanzijo poslov v obeh holdingih Zvon brez nadzora poslov in portfelja Zvona.

Krašovec je v pismu obremenil tudi sedanjega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa, ki naj bi priskrbel družbo P & C Velenje, ta pa je pripravila strategijo. Vse odločitve je po njegovih trditvah sprejemal ŠGS na svojih rednih sejah in tako usmerjal delovanje Škofijske gospodarske uprave. O njegovih odločitvah so bili "skrbno vodeni zapisniki, ki jih je redno podpisoval Stres, ki je tudi vodil seje, po njegovem odhodu v Celje njegov naslednik Peter Štumpf, za njim pa koadjutorji, ki so bili po imenovanju iz Vatikana zadolženi za gospodarstvo nadškofije."

Kot še piše Dnevnik, je škof Franc Kramberger gospodarjenje v škofiji leta 2000 predal prav pomožnemu škofu Stresu. Ob tem pa poudarja, da zapisniki sej ŠGS kažejo, da "glede na notranja pravila nadškofije ni bilo nobenih pomanjkljivosti, zato ni nobenega razloga za negativno ali pristransko prikazovanje te dejavnosti v javnosti".

Krašovec je prepričan, da so v skladu s takratno zakonodajo vsi člani uprave odločali in delali "v dobri veri in z dobrim namenom" ter "v skupno dobro vseh Slovencev, kar nima nič skupnega s tajkunstvom, katerega značilnost je bogatenje na račun slabitve gospodarskih družb".

Kot še dodaja časnik, nekdanji ekonom svoje krivde v pismu sicer ne zanika, jo pa postavlja v okvire. Kot je zapisal, se "po vseh žrtvah sistemske prevare dobro zavedamo, da Cerkev (...) ne bi smela sodelovati z gospodarskimi sistemi, ki temeljijo na moralni praznini in na ideološkem nasprotovanju Cerkvi".

'Pojasnilo ostaja enako tistemu, ki smo ga že objavili'

Za odziv na Krašovčevo pismo smo se obrnili na Slovensko škofovsko konferenco (SŠK). Iz SŠK so za 24ur.com sporočili le, da njihovo pojasnilo ostaja enako tistemu, ki so ga objavili že 1. oktobra. Takrat sta se pod pojasnilo podpisala nadškofa Stres in Turnšek, v njem pa sta med drugim zapisala, da je vse postopke v zvezi z dokapitalizacijo in preoblikovanjem gospodarskega področja pripravljala, predlagala in vodila Gospodarska uprava škofije in ne Škofijski gospodarski svet (ŠGS). "Gospodarska uprava pri vseh poslovnih odločitvah škofije ni samo sodelovala, ampak jih je ŠGS tudi v celoti predlagala v potrditev," piše v pojasnilu.

Zatrdila sta, da so bile vse pogodbe in sklepi, ki so jih v zvezi s poslovanjem Nadškofije Maribor in z njo povezanih družb sklenili oziroma izdali škofje ordinariji, škofje pomočniki in pomožni škofje, sprejeti s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, vestno, pošteno in v dobri veri. Zagotovila sta, da so ključne poslovne odločitve s finančnimi posledicami za Nadškofijo Maribor predlagala, sprejemala in izvrševala poslovodstva gospodarskih družb.