Tožilka za sodnika Škoberneta zahteva osem let zapora

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so potekale zaključne besede v zadevi sodnika Milka Škoberneta. Kot prva je zaključno besedo podala tožilka, ki za Škoberneta predlaga najvišjo možno kazen za očitano mu dejanje, to je osem let zapora. Predlaga tudi 50.000 evrov kazni in odvzem podkupnine. Sodba bo znana v ponedeljek. Škoberne je vse očitke zavrnil.

Še pred zaključno besedo je Škoberne sodnico Vladislavo Lunder obvestil, da je na sodni svet podal predlog, naj državnemu zboru predlaga njeno razrešitev s sodniške funkcije. Prepričan je namreč, da mu je sodnica s tem, ko je v četrtek med drugim zavrnila njegov predlog za zaslišanje dodatnih prič, kršila ustavno zagotovljeno pravico do obrambe.

Predlagal je tudi, da naj se sodnica v nadaljevanju izloči iz postopka, saj da zaradi omenjene zahteve na sodni svet pri nadaljnjem postopku zagotovo ne bo mogla biti nepristranska.

Po krajšem premoru je sodnica predlog zavrnila in pojasnila, da omenjena zahteva, ki jo je na sodni svet podal Škoberne, ne more biti razlog za njeno pristranskost, s tem pa tudi za izločitev iz postopka.

Tožilka prepričana, da so dokazi jasni

Sodišče je tako začelo z zaključnimi besedami in z njimi danes tudi končalo. Tožilka Blanka Žgajnar je ocenila, da je bilo Škobernetu nedvomno dokazano, da je v zameno za odpravo tiralice od Esada Čehajića preko Esada Ramića in Marjana Salobirja prejel podkupnino. Pri tem se po njeni oceni ne more izgovarjati, da je šlo za konstrukt Ramića in Salobirja, ki naj bi se za podkupnino dogovarjala brez njegove vednosti, saj da je iz telefonskih prisluhov povsem jasno, da je vedel.

Po oceni tožilke ni nobenega dvoma, da je Škoberne Čehajiću sestavil nekatere vloge in predlog za odpravo pripora, o katerih je nato kot predsednik zunajobravnavnega senata odločal skupaj s še dvema sodnikoma. Po njeni oceni tudi ni verjetno, da je pri denarju, ki naj bi ga dobil iz podkupnine, šlo za vrnitev dolga. Če bi bilo to res, bi to povedal že v preiskavi, ne pa tik ob koncu dokaznega postopka, je ocenila.

Škobernetovo ravnanje je ocenila kot skrajno zavrženo dejanje, saj ga je storil kot "funkcionar, ki mu je država v roke položila zaupanje, da bo svoje delo opravljal pošteno". "Če kdo, morata imeti ravno sodstvo in tožilstvo v svojih vrstah neoporečne ljudi, sicer vse izgubi svoj smisel," je dejala.

Škobernetova obramba pa je izrazila razočaranje, da sodnica v četrtek ni dovolila zaslišanja Ramića in Salobirja s pojasnilom, da sta kljub priznanju krivde še vedno obdolženca, ker njuna obsodba še ni pravnomočna. Tako so po oceni obrambe argumenti, ki jih je Škoberne podal v zagovoru tik ob koncu dokaznega postopka, ostali preslišani.

Škoberne pravi, da je zgolj svetoval

Sam Škoberne je ponovil, da ni nikoli zahteval ali prejel nobene podkupnine. Vsa dejanja, ki jih je v navedenem primeru storil (srečanja z Ramićem, Salobirjem in Čehajićem, pisanje vlog in podobno), je po njegovih besedah storil kot zasebnik. Pri tem je vsem trem, kot je dejal, zgolj svetoval.

Opozoril je, da so se v postopek zoper njega vmešali "najvišji ljudje", zato mu je bilo že takrat, ko je prvič stopil v sodno dvorano, jasno, da bo obsojen. "V nekem neprimernem trenutku sem padel v to kolesje, klima je takšna, kakšna je, preganja se korupcija, in sam sem pač padel tu not," je dodal.

Tožilstvo sicer Škobernetu očita, da je kot sodnik v zameno za podkupnino odpravil pripor in mednarodno tiralico za nekdanjega lastnika nočnega lokala v Celju Čehajića, osumljenca kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami. Obtoženi naj bi od Čehajića najprej prejeli 9000, nato pa zahtevali še 50.000 evrov. A naj bi se Čehajić temu uprl ter sodnika in oba njegova domnevna sodelavca prijavil. Policija je nato v tajnem policijskem postopku izvedla navidezno predajo podkupnine.