Veliko dodatkov in bolj malo mletega mesa

Predpakirano mešano mleto meso lahko uporabimo za pripravo številnih jedi, dostopno je tudi v živilskih trgovinah, v katerih ni mesnice, zato potrošniki pogosto posežejo po njem. Na ZPS so preverili, kako kakovostno je to meso.

V okviru testa so na osmih izdelkih preverili senzorične, kemične in mikrobiološke lastnosti izdelkov ter označevanje in cene. Rezultati so presenetljivi. Le trije od osmih vzorcev, kupljenih kot mešano mleto meso, so bili tudi res mešano mleto meso, drugi pa so vsebovali različne dodatne sestavine in zato sodijo med presne mesnine – torej meso z "dodatki", med katerimi so našli od sladkorja, aksorbinske kisline do natrijevega acetata. Skupna ocena (označevanje, kemične lastnosti in ocena senzoričnih lastnosti) pa potrošnike prav tako ne bo razveselila, saj je bila večina ocenjena le povprečno.

Pomembno je, da preberete oznako na izdelku, ki ga izberete. Tudi pri nakupu predpakiranega mletega mesa to drži, opozarjajo na ZPS. Ni dovolj, da kupujete zgolj na podlagi glavne predstavitve izdelka in njegovega videza, ampak je treba prebrati tudi njegove sestavine in se tako prepričati, ali je "mleto meso" res samo "mleto meso" ali pa vsebuje "dodatne" sestavine in je torej "presna mesnina".

Mleto meso je v uredbi (ES) št. 853/2004 opredeljeno kot "izkoščičeno meso, ki je bilo sesekljano na koščke in vsebuje manj kot en odstotek soli". "Mletemu mesu je torej dovoljeno dodati (le) nekaj soli. Le takšni izdelki so lahko označeni kot '(mešano) mleto meso', pri čemer potrošnik točno ve, kaj je kupil," poudarja strokovnjakinja za prehrano Tanja Pajk Žontar in dodaja: "Če pa proizvajalec mletemu mesu doda še druge sestavine, mora tak izdelek v skladu s pravilnikom o kakovosti mesnih izdelkov (UL RS št. 59/2012) obvezno označiti kot `presno mesnino´ in s tem potrošnika seznaniti, da ni kupil `navadnega´ mletega mesa, ampak mleto meso z dodatki. Če potrošnik kupi predpakirano meso, na katerem je z velikimi črkami napisano `mešano mleto meso´, seveda pričakuje, da je kupil mešanico prašičjega in govejega mesa, enako torej, kot če bi mešano mleto meso kupil pri mesarju. Pri testnih vzorcih smo po opravljenem pregledu sestavin hitro ugotovili, da ni vedno tako."

Če je meso sveže, dodatki niso potrebni

V petih od osmih vzorcev, ki so bili označeni kot mešano mleto meso, so bili številni dodatki – prehranske vlaknine, škrob, barvilo in sredstvo za uravnavanje kislosti. Gre torej za različna izdelka, kar pa potrošnik v praksi težje ugotovi, saj je besedilo, da gre dejansko za "presno mesnino", navedeno v drobnem tisku. Mletemu mesu ni treba dodajati drugih sestavin, če je osnovna surovina, torej meso, sveža, primerne kakovosti ter če je tehnološki proces higiensko in strokovno voden ter nadzorovan. Seveda pa mora biti zagotovljena tudi nepretrgana hladna veriga, opozarjajo na ZPS.

Mleto meso sodi med mikrobiološko občutljiva živila, zato so na ZPS preverili tudi njegovo varnost in higieno. Vsi preverjeni vzorci so bili skladni z zakonskimi zahtevami, pri petih vzorcih pa so bili preseženi higienski parametri, ki bi jih moral nadzorovati proizvajalec.

Poreklo mesa mora biti navedeno

Zadnja afera z izdelki, narejenimi iz mletega mesa, ki je februarja izbruhnila v Franciji in Veliki Britaniji, razširila pa se je tudi v Nemčijo, nas je opozorila, da je treba biti pozoren tudi na poreklo mesa. "Potrošniki smo vedno bolj pozorni na poreklo živil. Po podatkih Eurobarometra iz leta 2012 je kar 81 odstotkov Slovencev mnenja, da je pri njihovi izbiri pomembna informacija o poreklu živila," je izpostavila Pajk Žontarjeva in opozorila, da "mora biti na mletem mešanem mesu obvezno označeno poreklo govejega mesa, poreklo prašičjega mesa pa mora biti označeno le na izdelkih slovenskih proizvajalcev, saj ima glede tega Slovenija svoj nacionalni pravilnik." Porekla ni treba označiti na "presnih mesninah".

Razpon cen letošnjih vzorcev predpakiranega mešanega mletega mesa je bil od 3,89 evra do 6,40 evra na kilogram mesa. Cenovno ugodnejši izdelki so v povprečju dobili nekoliko slabše senzorične ocene. Cene so pri tokratnem testu preverjali dvakrat, prvič junija, preden se je povečal DDV, ter drugič v začetku septembra. Večina trgovcev v tem obdobju, glede na ugotovitve ZPS, ni spremenila cen, kar pomeni, da povečanega davka pri tem izdelku niso prenesli na potrošnike. Mercator in Interspar sta ceno zvišala za nekaj centov, kar je (verjetno) posledica spremenjene davčne stopnje, dobrih trideset centov več pa je treba zanj plačati v Eurospinu, kjer sprememba DDV-ja ne more biti edini razlog za podražitev.

"Primerjava cen enakih izdelkov s tistimi iz leta 2008 je pokazala, da se je povprečna cena mešanega mletega mesa v zadnjih petih letih povečala s 4,07 na 4,73 evrov/kg. Na prvi pogled malo, vendar pa gre za 16-odstotno podražitev, ki ni ravno zanemarljiva," izpostavlja Pajk Žontarjeva. V petih letih so se podražili vsi vzorci mletega mešanega mesa, razen vzorca "L. Leclerc", najbolj pa vzorec "Z dežele", in sicer za 1,81 evra/kg.