Denar je, pomoči pa ni

Denar je na voljo, pa ga ne uporabimo

Slovenija ima iz kohezijskih sredstev v finančni perspektivi 2014–2020 že leta rezerviranih 5 milijonov za zmanjševanje energetske revščine v Sloveniji. S tem denarjem naj bi najrevnejšim med nami pomagali energetsko sanirati njihove domove, prednost pa naj bi imeli tisti, ki imajo hladne in vlažne bivalne prostore in kjer imajo stanovalci zdravstvene težave zaradi slabih razmer. In teh ni malo.

A do danes, kljub večkratnim zagotovilom, da projekt poteka, država ni porabila niti evra teh sredstev. Govorili smo z Urošem Habjanom z ministrstva za infrastrukturo, ki razpolaga s temi sredstvi. Na vprašanje, koliko sredstev so porabili do leta 2019 odgovarja: "Realizacije ni bilo." In to kljub temu, da naj bi v letu 2018 po napovedih porabili vsaj 500.000 evrov in pomagali 50 revnim gospodinjstvom. Namesto tega so prav zdaj v fazi, da celoten projekt prenesejo v upravljanje Eko skladu: "Trenutno se pripravlja vladno gradivo, ki bo podlaga Eko skladu za izvajanje tega ukrepa za zmanjševanje energetske revščine v gospodinjstvih."

Kot pravi, se je zataknilo že pri iskanju rešitve, kako zagotoviti, da prejemniki pomoči iz kohezijskih sredstev ne bi bili zaradi tega obdavčeni. Kot kaže, je trajalo leta, da so preučili vse pravne podlage in končno preverili tudi na FURSU ter našli rešitev: "Če to dela Eko sklad, ki je javni sklad, so upravičenci oproščeni dohodnine," pojasnjuje Habjan, ki dodaja, da se je zavleklo tudi zato, ker gre za zapleten in obsežen projekt, ki ga po njegovem vedenju na ta način ni izvajala še nobena od članic EU.

100-odstotne subvencije, pa nič povpraševanja

A tudi Eko sklad ima z doseganjem najrevnejših hude težave. Preko javnega poziva lahko namreč Eko sklad socialno najšibkejšim 100-odstotno subvencionira bodisi menjavo kurilne naprave, tistim, ki živijo v več stanovanjski stavbi pa 100-odstotno sofinancira njihove delež pri sanaciji stavbe.

"Če nekdo živi v bloku in blok menja fasado ali streho, lahko tak človek, ki ima odločbo CSD in prejema redno denarno socialno pomoč, zaprosi za 100 % pokritje svojega deleža te investvesticije v bloku," pojasnjuje Katarina Kafadar iz Eko sklada. A na vprašanje, koliko teh subvencij so podelili lani, je odgovor kratek: "Zanemarljivo malo." Zgodba se ponovi pri subvenciji za menjavo kurilne naprave, do katere pa so upravičeni lastniki hiše, ki so prejemniki redne denarne socialne pomoči. "Tudi tu se ne moremo pohvaliti z nekim velikim deležem teh, ki so prejeli subvencijo."

Pri tej subvenciji lahko namreč revna družina s pomočjo Eko sklada staro kurilno napravo zamenja za novo na lesno biomaso, a so te subvencije omejene na občine, kjer velja odlok o načrtu za kakovost zraka. To so Ljubljana, Kranj, Maribor, Celje, Murska Sobota, Trbovlje, Zagorje in Hrastnik.

Ljudje ne verjamejo, da je pomoč res brezplačna

Razlogi, zakaj subvencije ne najdejo poti do tistih, ki bi jih nujno potrebovali in bi zanje to pomenilo razliko med tem, ali pozimi v svojem domu trpijo zaradi mraza ali ne, so na nek način zagotovo presenetljivi. Pri subvenciji za menjavo kurilne naprave je sicer prvi pogoj, da je človek lastnik hiše. A kot precej večja ovira se po besedah Kafardarjeve izkaže nezaupanje ljudi, da bo menjava kurilne naprave res brezplačna: "Tudi ljudje, ki prejemajo denarno socialno pomoč, se sami ne odločijo za to. Gre za veliko stopnjo nezaupanja in neinformiranosti. Mi to sicer po vseh CSD-jih povemo, da obstaja ta subvencija, ampak mogoče vse informacije niti ne pridejo do upravičenih, ali pa ljudje niti ne verjamejo, da gre za 100 % subvencijo. Prepričani so, da bo šla subvencija v dohodnino, ali da jim bodo kje drugje potem trgali sredstva in sploh ne gredo v to." 

Na tem mestu velja poudariti, da subvencija je 100-odstotna in da upravičenec zaradi pomoči Eko sklada nima dodatnih stroškov ali težav pri prejemu drugih transferjev. Tudi pri tistih, ki živijo v večstanovanjskih stavbah in morajo prispevati svoj delež, ko se v bloku denimo menja fasada, zaznavajo nezaupanje: "Nekateri niti ne vedo, da so morda upravičeni do popolne subvencije, ker jih upravniki ne opozorijo na to možnost. Nekateri pa se nočejo izpostavljati in ne želijo posredovat teh podatkov." Seveda pa se postavlja tudi vprašanje, kako zavzeto Eko sklad obvešča upravičence, da te možnosti obstajajo.

Brezplačen paket varčnih sijalk, tesnil za okna, nastavkov za pipe

Kot kaže, je Eko sklad uspešnejši pri ukrepu z imenom ZERO, kjer pa gre za precej nižje vrednosti pomoči revnim gospodinjstvom. ZERO je pravzaprav kratica, ki pomeni zmanjševanje energetske revščine občanov. "Tu Eko sklad nudi tudi brezplačne energetske nasvete v mreži Ensvet. V tej mreži so izobraženi energetski svetovalci, ki pridejo tudi na dom energetsko šibkih občanov. Pregledajo stanovanje in svetujejo, kako znižati porabo vode, elektrike in ogrevanja in jim oddajo brezplačni paket naprav za varčevanje z energijo in vodo. To so nastavki za pipe in prhe, varčne sijalke, tesnila za okna." Za to pomoč je upravičenih večji krog ljudi, tudi tisti, ki prejemajo izredno socialno pomoč ali varstveni dodatek. Ta ukrep ima tudi, kot kaže, boljši doseg. Če so leta 2017 svetovalci obiskali 170 domov, so jih lani že 269, skorajda 100 več. "Ljudje se morajo za brezplačni paket naprav ZERO prijaviti preko svojega CSD-ja, ki potem njihovo prijavnico posreduje nam" dodaja Kafadarjeva.

Ogroženo zdravje ljudi v mrzlih in vlažnih domovih

Država torej ima denar, da bi pomagala, pa kljub temu družine še naprej živijo v domovih, kjer se širi plesen, kjer zamakajo strehe in ni izolacije. Za te družine to pomeni, da se bodo v najhujšem mrazu vsi stiskali v isti sobi, velikanski pa je tudi davek na njihovo zdravje.

Po zadnjih podatkih iz leta 2015 je tudi razvidno, da najrevnejša gospodinjstva za ogrevanje porabijo kar 18 odstotkov vseh svojih prihodkov, kar bi moralo strezniti vse, ki upravljajo s temi sredstvi. Po definiciji se namreč energetska revščina začne že v tistih domovih, kjer za ogrevanje porabijo več kot 10 odstotkov razpoložljivega denarja. Energetska revščina nastopi torej takrat, ko gospodinjstvo ne zmore zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja po sprejemljivi ceni. Vsaj za zdaj pri pomoči najšibkejšim, ki jih bo tudi to leto zeblo, država svoje naloge ni opravila.