Vlada je sprejela predlog novele zakona o dohodnini, s katero se odpravlja dosedanje avtomatično usklajevanje davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine z inflacijo. S tem se izpolnjuje zaveza iz programa stabilnosti, ki ga je Slovenija poslala v Bruselj, je pojasnil finančni minister Uroš Čufer.
Doslej so se davčne olajšave in lestvica za odmero dohodnine za enkrat letno usklajevale s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. Zdaj avtomatičnega usklajevanja teh zneskov ne bo več, pač pa se bo možnost usklajevanja in določanja stopnje rasti prenesla v zakon o izvrševanju proračuna.
Čufer je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da bo stopnjo uskladitve po potrebi predlagala vlada in bo predmet pogajanj.
Večina predlaganih sprememb je vezanih na novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim se daje podlago za obvezno zavarovanje tudi osebam, ki opravljajo delo tudi v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja, ki ni delovno razmerje. Med drugim bo zmanjšanje davčne osnove možno tudi za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je dolžan plačati delojemalec.
Črta se določba, ki ureja olajšavo za čezmejne delovne migrante. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da je ta določba neustavna.
Poleg tega se upošteva tudi nekatere dogovore posebne delovne skupine socialnih partnerjev, ki zadevajo poklicne pokojnine. Na novo je tako predlagana izenačitev davčne obravnave poklicnih pokojnin z davčno obravnavo pokojnin iz obveznega pokojninskega zavarovanja. S tem se prejemnikom poklicne pokojnine priznava osebna olajšava v obliki znižanja dohodnine v višini 13,5 odstotka odmerjene poklicne pokojnine.
Odprava indeksacije pri dohodnini naj bi prinesla približno 30 milijonov evrov prihrankov letno.
'Prikriti mini krizni davek'
S predlogom novele zakona, ki ga vlada pošilja v obravnavo v DZ po rednem postopku, veljal pa bo že za odmero dohodnine za leto 2013, so nezadovoljni tako sindikati kot delodajalci.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da ukrepu, ki bo prinesel okoli 30 milijonov evrov, lahko rečemo tudi "prikriti mini krizni davek". Vendar pa so v zbornici zaskrbljeni, ker "še vedno čakamo na različne reforme, zlasti tam, kjer so očitne hude anomalije in tudi privilegiji". Zahtevajo, da se "prikriti mini krizni davek" ne uvede, dokler ne bodo pripravljene ključne reforme za izvedbo.
Kot primer ključne reforme v GZS navajajo zdravstvo. Pravijo, da ima zdravstvo holesterol. "Še vedno pa mu nihče ni predpisal diete in gibanja, torej reforme," opozarjajo v GZS.
KOMENTARJI (136)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.