Po zgledu več evropskih držav tudi slovenska vlada predlaga javno objavo imen večjih davčnih dolžnikov. Na seznam bi dali zavezance z več kot 5000 evrov dolga, piše v predlogu novele zakona o davčnem postopku, ki ga je danes obravnaval in tudi potrdil državni zbor.
Seznam dolžnikov bi objavili enkrat na mesec
Seznam davčnih dolžnikov bi enkrat mesečno na svojih spletnih straneh objavili davčna in carinska uprava. S tem naj bi zavezance spodbujali k rednemu plačevanju obveznosti, je pojasnil finančni minister Janez Šušteršič.
Da ne bi bilo stigmatizacije davčnih dolžnikov zaradi manjših kršitev davčne zakonodaje, bi objavljali le tiste, ki s poravnavo obveznosti zamujajo vsaj 90 dni. V tem času ima vsakdo možnost ugotoviti, da ta dolg obstaja, in ga poravnati oz. se dogovoriti za odlog ali obročno odplačevanje, je menil minister.
Največji dolžnik državi dolguje 24 milijonov evrov
Največji dolžnik državi dolguje kar 24 milijonov evrov. "Pa kar sami izračunajte, koliko minimalnih plač ali najnižjih pokojnin je to," je s predlogom soglašala Marija Plevčak (DeSUS). "Ga bomo še naprej skrivali v anonimnosti in tiho odobravali njegovo početje ali pa povemo na glas, kdo je to," je vprašala.
Tudi v preostalih poslanskih skupinah so javni objavi davčnih dolžnikov pritrjevali. "Nobenemu podjetniku, ki resno posluje na trgu, ni v interesu, da bi prišel na ta spisek," je menil Andrej Šircelj (SDS). "S tem se bo preko vzvoda javnega pritiska pomagala krepiti davčna kultura," je soglašal Alojzij Potočnik (PS), medtem ko je Roman Žveglič (SLS) ocenil, da bo javna objava pozitivno vplivala na odgovornost podjetij do poravnavanja obveznosti ne le do države, temveč tudi do poslovnih partnerjev.
V opoziciji imajo tudi nekaj pomislekov. Kaj bo, denimo, s tistimi, ki delajo na črno, je vprašal Potočnik. Mirko Brulc (SD) pa je dejal, da v njegovi poslanski skupini predlaganim rešitvam ne nasprotujejo, vendar menijo, da "periodična objava dolžnikov na spletnih straneh ne bo dosegla učinka javne objave, s katero želimo večje dolžnike osramotiti". Namesto tega bi bilo treba izboljšati izterjavo davčnega dolga, je zahteval.
Predlog novele zakona o davčnem postopku poleg tega določa, da računalniški programi v blagajnah ne smejo omogočati brisanja izvornih podatkov. S tem naj bi se zmanjšali utaje in izogibanje plačevanju davkov pri blagajniškem poslovanju.
KOMENTARJI (169)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.