Vsega je kriv leptin

Robert Lustig, profesor na kalifornijski univerzi, je ponudil novo teorijo, zakaj se redimo. S prstom je pokazal na hormon leptin, ki deluje kot ''termostat za apetit''. Leptin je hormon, ki zmanjšuje apetit, njegovo nasprotje pa je grelin, ki apetit povečuje. Ko ste pojedli dovolj, celice sprostijo leptin, ki nato možganom sporoči: Stop!

Dolga leta je veljalo, da imajo predebeli ljudje premalo leptina, in da zato nikoli ne dobijo signala, da je hrane dovolj, a zadnje študije so to teorijo ovrgle. Celo več, debelejši kot je posameznik, več ima leptina, a najverjetneje je na leptin odporen, je ugotovil Lustig.

To pomeni, čeprav se iz maščobnih celic sprošča leptin, možgani signala, da je želodec poln, ne dobijo, ampak dobijo popolnoma napačen znak, da telo še vedno strada. Lustig meni, da tu tiči vzrok, ki onemogoča ljudem, da bi prenehali s prekomernim hranjenjem.

Begalo pa ga je tudi vprašanje, kako to, da nekateri postanejo odporni na leptin. Lustig meni, da je krivec sladkor. Odpornost na leptin se lahko zaradi prekomernega vnosa sladkorja razvije tudi pri ljudeh z le nekaj kilogrami preveč.

Znižanje sladkorja v krvi naj bi tako izboljšalo delovanje leptinov. Do tega pa lahko pridemo le z nekaj majhnimi spremembami v življenjskem slogu, s katerimi zmanjšamo vnos sladkorja. Lustig predlaga, da pri vsakem receptu za sladko jed uporabite tretjino manj sladkorja, povečate vnos vlaknin in vsak dan 15 minut namenite rekreaciji.