Državni zbor je po maratonski seji, ki je trajala skoraj 24 ur, s 46 glasovi za in šestimi proti sprejel zakon o davku na nepremičnine. Novi davek bo uveden s 1. januarjem 2014, državi in občinam pa bo prinesel skupaj okoli 400 milijonov evrov letno.
Poslanci so o zakonu in proračunu, ki so ga prav tako sprejeli, razpravljali celo noč. Prav zato so tudi večino današnjih sej parlamentarnih teles odpovedali.
Opozicija je vseskozi opozarjala predvsem na osnovo za obdavčitev, ki je po njenem mnenju nepravična in vprašljiva. Potem ko so predvsem poslanci opozicije izkoriščali vso dano minutažo, so poslanci SDS tik pred glasovanjem sporočili, da ga bodo obstruirali in zapustili veliko dvorano državnega zbora.
Zakon o davku na nepremičnine bo zdaj romal v državni svet, kjer ga zagotovo čaka veto, pa tudi na ustavno sodišče, kjer bodo odločali o njegovi ustavnosti.
Opozicija v boju za spremembe nepremičninskega davka iztržila le malo
Večino časa dolge razprave je poslancem vzelo sprejemanje številnih dopolnil k predlogu zakona o davku na nepremičnine. Opozicijski poslanci so prepričani, da bi moral biti novi davek prihodek lokalnih skupnosti. S podporo dopolnilu, po katerem bi prihodki od davka na nepremičnine ostali lokalnim skupnostim, bi poslanci po njegovem mnenju dali ljudem vsaj nekaj upanja, da se ne bo ves denar nakopičil v Ljubljani. DZ nobenega dopolnila opozicije v tem smislu ni podprl.
Zbrani davek, ki je na letni ravni ocenjen v višini 400 milijonov evrov, se bo tako delil med državo in občine v enakovrednem deležu.
So se pa poslanci zedinili glede obdavčitve humanitarnih organizacij. Soglasno so sprejeli dopolnilo SLS, s katerim bodo te organizacije plačila davka na nepremičnine oproščene. Ni pa opoziciji uspelo doseči, da bi se plačila davka na nepremičnine oprostilo tudi kmetijska zemljišča in nepremičnine za javno rabo.
Čebelice, utrujenost in spanje
Razprava v DZ je bila precej enostranska – razpravljali so predvsem opozicijski poslanci, medtem ko je koalicija njihove amandmaje zavračala enega za drugim. Prav tako sta bila z vse bolj pozno uro v razpravni dvorani vse večji nemir in očitno negodovanje.
Koalicijski poslanci so opozicijskim celo očitali, da z razpravljanjem zavlačujejo postopek sprejemanja zakona in da razpravljajo le zato, ker jih je na Twitterju pohvalil Janez Janša, saj tekmujejo za njegove "čebelice" za pridnost. Opozicija jim ni ostala dolžna, saj je podpredsednico DZ, ki je vodila sejo, še pozvala, da zbudi ministre, ki naj bi dremali v sosednjih sobanah v DZ.
Oglasil se je tudi Janša. Na Twiterju je zapisal, da koalicijski poslanci ''čutijo, da ogrožajo blaginjo Slovenije''. Svojim poslancem pa je v ''noči praznih denarnic'' čestital za argumentirane in odločne nastope v obrambo standarda ljudi in zdrave pameti.
Svoje razočaranje nad sprejetjem zakona so izrazili tudi vsi podpisniki peticije proti zakonu, na čelu s prvopodpisanima podpredsednikom Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Brankom Mehom in predsednikom SLS Francem Bogovičem. Zakon je po oceni podpisnikov nepravičen in sporen, zato bi ga bilo treba sprejeti po temeljiti razpravi z vsemi deležniki in po rednem postopku.
Ena, namesto treh dajatev
Davek na nepremičnine bo nadomestil tri zdajšnje dajatve – davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdih cest – ter lani uvedeni davek na nepremičnine večjih vrednosti.
Čeprav bo občinam pripadla polovica pobranega davka, pa bo to veljalo šele po letu 2016, v prvih treh letih bodo namreč prejemale le toliko, kot so za leto 2012 pobrale nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Občina Rogaševci v Prekmurju s 3200 prebivalci, kjer tega nadomestila niso pobirali, pa v prvih treh letih po uveljavitvi zakona ne bo prejela nič denarja od davka na nepremičnine.
Kakšen je zakon?
Davčna osnova bo posplošena tržna vrednost, zapisana v registru nepremičnin. Za stanovanjske stavbe bo osnova v prvih dveh letih nižja, in sicer bo za leto 2014 znašala 80 odstotkov, za leto 2015 pa 90 odstotkov posplošene tržne vrednosti.
Davčna stopnja za stanovanjske nepremičnine, v katerih zavezanec biva ali jih daje v odplačni najem, bo 0,15 odstotka, za nerezidenčne pa 0,50 odstotka. Poleg tega bo za stanovanjske nepremičnine, ocenjene nad 500.000 evrov, davčna stopnja za vrednost nad 500.000 evrov povečana za 0,25 odstotne točke.
Prejemniki socialne pomoči ali varstvenega dodatka bodo plačevali polovico nižji davek na stanovanjske nepremičnine, invalidi na invalidskih vozičkih pa 30 odstotkov nižji davek.
Zavezancu, ki ne bi mogel plačati davka, zakon omogoča, da poda predlog za zavarovanje obveznosti iz naslova davka z vknjižbo zastavne pravice ter prepovedjo odtujitve in obremenitve te nepremičnine.
Za poslovne in industrijske stavbe in zemljišča bo stopnja 0,75 odstotka, med temi za energetske objekte in zemljišča 0,40 odstotka. Zemljišča za gradnjo stavb in druga zemljišča bodo obdavčena z 0,50 odstotka.
Kmetijski objekti bodo obdavčeni z 0,30 odstotka, druge stavbe – stavbe za javno rabo in drugo splošno rabo – pa z 0,50 odstotka.
Kmetijska zemljišča bodo obdavčena z 0,15 odstotka, gozdna zemljišča z 0,07 odstotka. Za kmetijska in gozdna zemljišča, ki po dejanski rabi niso trajni nasadi, je predvidena zgornja meja obdavčitve, in sicer za takšna kmetijska zemljišča 20 evrov na hektar, za gozdna pa pet evrov na hektar.
Za stavbe, ki so nelegalne gradnje, se bo osnovna stopnja davka, določena za posamezno skupino nepremičnin, povečala za trikrat.
Davek se ne bo plačeval za kulturne spomenike, ki služijo za javno in splošno rabo, sakralne objekte v lasti registriranih verskih skupnosti ter neplodna zemljišča, varovalne gozdove in gozdne rezervate. Prav tako ga bodo oproščene humanitarne organizacije, diplomatska predstavništva, mednarodne organizacije in institucije EU.
KOMENTARJI (1080)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.