Zgodovinski sporazum o iranskem jedrskem programu stopa v veljavo

Zgodovinski sporazum o iranskem jedrskem programu, ki ga je Teheran konec lanskega novembra sklenil s šesterico velikih sil, bo v ponedeljek stopil v veljavo. Iran je v sporazumu, podpisanem v Ženevi, pristal, da bo omejil jedrski program v zameno sprostitev več milijard dolarjev zamrznjenih sredstev in ukinitev nekaterih sankcij.

Diplomati iz Irana ter skupine P5+1, ki jo sestavljajo ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija, so se po podpisu sporazuma sestali na več krogih pogovorov, na katerih so se pogajali o njegovi implementaciji. Dogovor so dosegli 12. januarja.

Po navedbah diplomatskih virov so bila najtrši oreh na zadnjem krogu pogajanj tri vprašanja, in sicer v zvezi z novo generacijo jedrskih centrifug, s pomočjo katerih bi lahko Teheran obogatel uran do ravni, uporabne za izdelavo jedrskega orožja.
Iran je avgusta sporočil, da ima okoli 19.000 centrifug, tudi 1000 nove generacije P-2, kar se ujema s podatki Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki spremlja iranski jedrski program.

Ameriški predsednik Barack Obama je pozdravil dogovor, je pa opozoril, da je do celovitega sporazuma o iranskem jedrskem programu še dolga pot. Kot so sporočili iz Bele hiše, bo Iran 20. januarja prvič začel uničevati svoje zaloge obogatenega urana in odstranjevati dele infrastrukture, ki mu omogoča ta postopek.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton pa je izjavila, da je dogovor podlaga za "skladno, trdno in gladko implementacijo" novembrskega dogovora v naslednjih šestih mesecih.

Tudi analitiki pozdravljajo dogovor, opozarjajo pa na možne ovire, ki bi lahko blokirale nadaljevanje pogajanj. Pri tem izpostavljajo možna nesoglasja med Iranom in šesterico, samovoljo ameriškega kongresa, ki grozi z novimi sankcijami proti Iranu, in nasprotovanje konservativcev vladi iranskega predsednika Hasana Rohanija.

Iran je v sporazumu iz Ženeve pristal, da šest mesecev ne bo bogatil urana nad pet odstotkov in da bo nevtraliziral zaloge urana, obogatenega na 20 odstotkov. Omogočil bo tudi dnevne inšpekcije strokovnjakov IAEA v obratih za bogatenje urana v Fordu in Natanzu ter izročil podatke o reaktorju v Araku.

Mednarodna skupnost bo v zameno omilila del sankcij proti Iranu in sprostila za 4,2 milijarde dolarjev zamrznjenih sredstev. Prvi obrok v višini 550 milijonov dolarjev bo po navedbah vira v ameriški administraciji sproščen 1. februarja. Podobne vsote bodo nato sproščene vsak mesec, zadnje izplačilo pa je pričakovati okoli 20. julija.