Kaj berejo znani Slovenci – so knjige na papirju spet 'in'?

Dr. Marko Milosavljević (profesor na FDV, publicist):

Ker ogromno berem v službi (študentske seminarske naloge, diplomske in magisteriji, znanstveni članki, raziskave in analize), mi branje "neobveznih' reči predstavlja nujno protiutež. Včasih sem od vsega branja sicer preveč utrujen – predvsem oči – in se v prostem času odklopim, toda načeloma imam dnevni običaj, da v trenutku kakšne pavze ali zvečer preberem kakšno poglavje: romana, esejistike, zgodovine, ... Namišljeni svetovi leposlovja ali realni svetovi zgodovine in spominov so lahko enako poživljajoči. V vsakem obdobju pride neka knjiga, ki te zaznamuje, ampak na splošno bi rekel, da med resnimi Tatarska puščava Dina Buzzatija – ker nas opozarja na minljivost, neponovljivost, napačne ambicije in izgubljene priložnosti. Med manj resnimi pa Štoparski vodič po galaksiji Douglasa Adamsa – ker nas opozarja, da so navidez veliki problemi včasih prav majhni v primerjavi z nevarnostjo, da vsak hip zgradijo obvoznico čez vesolje ravno čez naš planet. Gotovo, da Facebook in vse digitalne platforme – kot kažejo raziskave povsod po svetu – odnašajo ljudem ogromno časa, posebej mladim. Samo upam lahko, da prihodnost ne bo takšna, kot jo je napovedal Ray Bradbury v knjigi Fahrenheit 451.

Andrej Predin (mladinski pisatelj in novinar):

Prireditve na temo knjig so zadnja leta čedalje bolj pogoste, od noči knjige do dnevov knjigarne, praznikov založb in podobno. Očitno je, da prodaja knjige pada, zato poskušajo založniki posikati vedno nove načine, kako privabiti kupce, jih animirati, zapeljati. Tovrstne akcije seveda podpiram, več se dogaja, bolje za bralce. Trenutno se navdušujem nad Jonathanom Amesom, ponovno berem knjigo Wake up sir!; prav tako sem pod vtisom Simone de Beauvoir in njene mojstrovine Drugi spol – v tej luči sem ponovno razočaran, da je med deseterico nominirancev za kresnika zgolj ena avtorica. Neskončno uživam tudi med listanjem knjige Dobra znamenja v odličnem prevodu Boštjana Gorenca. Najraje berem zvečer, preden zaspim. Včasih sem si privoščil bralne zabave v družbi vina in glasbe, ne vem, zakaj sem to opustil. Najbolj dragoceno pa je jutranje branje, ki se mi posreči le ob redkih priložnostih, ko me ne preganja odgovornost do pravkar prebujenega dneva. V povprečju preberem eno knjigo na teden. Po eni strani spremljam vzpodbudne odzive mladih na Bralno značko ter izposoja v knjižnicah priča, da še ljudje še vedno berejo. V osnovi bi si upal trditi, da Slovenci še vedno premoremo zdravo jedro bralnih navad, ki pa ga je potrebno zaščititi in braniti z vsemi topovi. Pravijo, da spletno branje moti našo sposobnost osredotočanja. Ne verjamem, da to drži, branje je branje. Facebook in splet sta trenutno moderna, vendar sem prepričan, da bo papir ostal papir in klasično bo spet postalo kul. Podobno kot se dogaja z vinilkami. Nocoj se bom udeležil nekaterih dogodkov, imam nagledanih tudi nekaj knjig. Na temo tabujev v literaturi sem nastopil na Pedagoški fakulteti v Mariboru, sodeloval pa bom tudi konec julija, ko bodo založbe na enakonočje pripravile še eno zanimivo prireditev s knjigo v glavni vlogi.

Špela Grošelj (pevka): 

Obožujem knjige, zelo rada berem in sem zelo pogosto v knjižnici. Trenutno berem (že drugič) Potovanje duš in Enajst minut Paula Coelha. Ko s tem zaključim, pa me čaka še Edino pomembno. Na dopust obvezno vzamem vsaj dve knjigi, ponavadi romane, sicer pa doma berem pretežno duhovne knjige, ki so hrana za mojo dušo. Nimam najljubšega pisatelja ali knjige, mi je bil pa zelo všeč Alkimist in Pamukov Muzej nedolžnosti. Za knjigo pravim, da je prav, da jo prebereš, "ko te pokliče", zato je težko na splošno ljudem svetovati, kaj naj berejo. Vsi imamo namreč drugačne zelje in okuse.

Sandi Kolenc - Koli (pevec, The Drinkers):

Po pravici povedano, več svojega časa porabim za pisanje, kot za branje, a kljub temu rad preberem dobro knjigo. Največkrat berem, ko sem sam doma. Nimam pa nekega določenega časa za branje, ker mislim, da mora biti tako kot za dober film tudi za knjigo, človek razpoložen in se ni dobro kar prisiliti k branju. Eden mojih najljubših piscev je Charles Bukowski, recimo novela Factotum. Bralno kulturo v sloveniji bi lahko morda popredalčkal po generacijah. Mislim, da ljudje starejših generacij več berejo. Morda jim (nam) je to ostalo v navadi iz časov, ko še nismo bili iz vseh strani napadeni z drugačnimi sredstvi informiranja in zabave, ki pa mlajšim generacijam vzamejo kar preveč časa in volje za branje dobre knjige. Facebook in splet ne samo, da izpodrivata branje, mislim da v mnogih primerih tudi poskrbita za poneumljanje ljudi z goro nepomembnih podatkov. S tem pa ne obsojam uporabe spleta, saj je v mnogih primerih koristen ali v današnjem času celo neizbežen medij.

Tomaž Štular (pevec, The Tide):

Trenutno bolj berem pravljice za lahko noč. Uspavajo tako mene kot vsa živa bitja okoli mene, navdušujemo pa se nad mongolskimi pravljicami. Najljubša knjiga pri meni ne obstaja, je bilo nekaj dobrih del, zato bi najljubšo težko izpostavil. Verjetno se vrača nazaj bralna kultura v obliki kakšnih zaprtih bralnih druženj in spoznavanj. Mislim, da smo na nek način sprejeli internet kot bralno sredstvo, a še vedno gojimo poseben odnos do klasičnih izdaj. Dandanes mislim, da se vedno bolj vračamo nazaj k prvinskim oblikam. Ni strahu, da bi internet izpodrinil na tako močen način kot je mp3 ploščke, tudi knjigo. Knjižnjice so odprte in bolj obiskane kot kdaj koli, se mi zdi.

Aleš Češnovar (pevec, kitarist, Bard, ex-Niet):

Zadnja leta, odkar sem malo bolj aktiven v glasbi, žal skoraj ne najdem časa za branje. V mladosti pa sem prebiral vse mogoče od Kafke, Camusa, Bulgakova, Rushdieja, Marqueza, Hesseja (eden mojih ljubših), Vonneguta, Bukowskega, Douglas Adamsa (Štoparski vodnik po galaksiji), Castanedo, Steinbecka, Nabokova, ... Od domačih bi pa toplo priporočil še posebej v teh prevratniški časih izgubljanja narodove identitete in vsesplošnega razvrednotenja človeškega v ljudeh Al Araf Vladimirja Bartola, kjer je kar nekaj namigov na kakšen način se lahko gradi lastna identiteta in hkrati skupna narodova. Če pa si zaželim duhovnih vsebin, po katerih tako zelo hrepenijo nekateri, pa vzamem knjigo Indijca Oshoja, ki je edini zanimiv po moji oceni v tej zvrsti, saj mi je blizu to, kar pove in kako pove ...

Žiga X. Gombač (mladinski pisatelj in radijec):

Noč knjige je enkratni dogodek, ki ga je treba jemati resno. Vsaka priložnost, ko se promovira branje, knjige in literatura je dobrodošla. Sploh če je takšnega obsega, kot je noč knjige, ki združuje številne ustvarjalce, založbe in institucije po vsej državi. Sam sicer berem premalo, to je zagotovo. To se mi dogaja tudi zato, ker čas namenjen branju izkoriščam za ustvarjanje in pisanje lastnih knjig. Imam več knjig, ki so mi ljube, ta trenutek uživam v Dahlovi klasiki Danny, prvak sveta. Enkratna zgodba o povezanosti med sinom in očetom. Navdušujem se tudi nad Gospodi Gnilci, ki jih mojstrsko prevaja Pižama. Ljudje berejo, to je dejstvo. Ko obiskujem šole vidim, da tudi otroci knjige jemljejo zelo resno in so del njihovega vsakdana. Tudi strokovnjake, ki se ukvarjajo s pospeševanjem bralne kulture imamo ter seveda avtorje, ki jo ustvarjamo. Seveda bi lahko bilo bolje, ampak vedno moraš delati in ceniti to, kar imaš. Menim, da bo vedno obstajala želja po poglobljeni zgodbi, dogoviščini, osebno izpovedni prozi, poeziji, potopisih, izkušnjah, romanci ... Le knjige ti namreč lahko omogočijo polnokrvno doživetje nekega dogodka, osebe, razmerja, odnosa, relacije. Le s knjigo je mogoče zelo osebno in intimno odpotovati v svetove za devetimi gorami in za trenutek pobegniti tistemu, kar je tukaj in sedaj. Sam bom z ilustratorjem Ivanom Mitrevskim v Narodnem muzeju Slovenije na dveh nastopih predstavil najino novo knjigo Živa in skrivnost mumije.

Sergej Škofljanec: (pevec, San Di Ego, ex-Requiem):

Berem in listam knjige, povezane z zgodovino, glasbo, tudi biografije (avtobiografije), znanstveno fantastiko, strokovne knjige o vesolju (astronomija), letalstvu in tudi kakšen klasičen roman ali povest. Največ berem doma, veliko pa tudi na vlaku ali avtobusu in pa seveda v samih knjižnicah (čitalnicah). Vsaka knjiga, ki jo z užitkom vzamem v roke, je moja najljubša knjiga. Bralna kultura v Sloveniji je dokaj na visokem nivoju, kar se npr. vidi tudi po veliki obiskanosti knjižnic. Facebook in splet po mojem mnenju tudi ne bosta nikoli izpodrinila klasičnega branja, tako kot elektronska glasba ne bo nikoli izpodrinila "klasične" oz. "žive" glasbe, ampak bo to vedno kot nekakšna alternativa ali pa dodatek k klasičnemu branju.

Anu (pevka):

Zdi se mi prav, da imamo dan knjige, saj marsikdo pozablja na to dragoceno literaturo na policah. Najrajši berem knjige, ki so poučne. Najboljša knjiga, ki sem jo prebrala v zadnjem času, je bila Zavedanje Anthonyja de Mella. Knjiga, ki mi je med ljubšimi je Življenje je tvoje Louise L. Hay. Bralna kultura v Sloveniji se mi zdi zelo nizka, želim pa si, da bi ljudje več brali in manj presedeli pred televizorjem. Facebook se mi zdi zelo zavajujoča zadeva, ki terja ogromno časa, ob vsem tem pa se ljudje še pritožujejo, da nimajo časa za branje knjig. Poleg tega so na voljo tudi e-knjige, ki so brezplačne in tako se nekateri ljudje rajši poslužujejo le-teh.

Nina Pušlar (pevka):

Zadnja leta veliko berem, uživam v vsaki novi prebrani zgodbi in iz njih tudi črpam inspiracijo. Navdušena sem nad (avto)biografijami, trenutno pa berem knjigo o Steveu Jobsu. Največkrat je knjiga ob meni pred spanjem, ko se ji popolnoma posvetim, si umirim misli in tako lažje zaspim. Vsak dogodek, ki podpira knjige in kakršno koli drugo umetnost, je pozitiven in zelo dobrodošel, ker nas ravno to povezuje in dela boljše.