Littlova skupina raziskovalcev iz tujine je ugotovila, da je pojavljanje vetrov ob hrani in bakterijah, ki se nahajajo v prebavilih, običajen pojav do določene količine omenjenih vetrov. Celo opredelili so količino, ki znaša od 200 do 500 ml. Pri določenih drugih stanjih, ki niso nujno bolezenska, pa se ta količina lahko poveča tudi do desetkrat, torej na 4 ali 5 litrov, kar predstavlja hude težave za bolnika.
Te neprijetne vonjave vsebujejo vodik, kisik, dušik, ogljikov dvokis in metan. Različna sestava vetrov pa je tista, ki sproži pri ljudeh prav nič dišeče spremembe.
Glavni vzrok je prehrana. Pogosti so vetrovi pri večjem uživanju sadja in zelenjave, sliv, češenj, pa tudi drugih sladkorjev, ki povzročajo fermentacijske procese v debelem črevesu. Na hrano delno lahko vplivamo sami, težavo pa predstavljajo še bakterije v debelem črevesu, na katere lahko vpliva antibiotična terapija zaradi neke druge bolezni. Pogosto jemanje zdravil je zato odsvetovano, saj bi lahko s tem uničili črevesno floro, ki je nujna za normalno delovanje.
V preteklosti so zdravniki večje težave z vetrovi opažali pri starejših ljudeh, posebno ob kroničnem zaprtju ali ob določenih drugih boleznih. Danes ko živimo hitro in se prehranjujemo na ulici, predvsem pa ob vegetarijanstvu, so ti pojavi pogosti tudi pri mladih osebah. Zato so specialisti posebno pazljivi pri mladih ljudeh z boleznimi , ki povzročajo prekomerne vetrove. To so predvsem prehrambena alergija in vse pogostejša celiakija.
Vetrov ni priporočljivo zadrževati, saj lahko le-ti povzročijo neprijetne bolečine ali pripeljejo do resnega obolenja. Pojavljajo se težave s trebušno slinavko, črevesjem, želodčno steno in podobnim.
'Vetrovanja' se po vsem tem ni potrebno sramovati. Pravzaprav je kar zdravo za naše telo , a le do neke mere, saj so lahko pokazatelj številnih bolezni, kot so na primer motnje v premikanju črevesne stene ali pa pri organsko pogojenih boleznih. Vzpodbudno pa je to, da se po zdravljenju tovrstnih težav vetrovi prenehajo pojavljati.
