Snovalci takšne stanovanjske politike so ugotovili, da gre za zelo donosen posel. Demagoško so sprejeli zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki bi že leta 2004 povzročil, da se bo na nepremičninskem trgu znašlo preko 160 milijard tolarjev. Kakšne bodo posledice na rast cen stanovanj si lahko samo zamišljamo, ker se bo podobno zgodilo vsako leto. Svoje dejanje opravičujejo z nekakšno skrbjo za reševanje stanovanjskih problemov slovenskih družin, ki naj bi bile odvisne od njihove prizadevnosti. V grožnji pred popolnim razsulom na stanovanjskem področju že pripravljajo zakon s katerim bo Stanovanjski sklad tudi financiral izgradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj. V ta namen pa je Državni zbor že sprejel zakon o javnih skladih, ki je prisilil ukinitev večine manjših občinskih stanovanjskih skladov. Razdrobljena finančna sredstva bodo tako ali drugače začela potovati k peščici velikih skladov, ki bodo postali edini vlagatelji v najemno stanovanjsko izgradnjo. Na ta način naj bi se zmanjšalo povpraševanje po lastniških stanovanjih na trgu in tako naj bi padla tudi cene stanovanj. S socialo nad nepremičninski trg!
Edini, ki se še upira tej norosti je guverner Banke Slovenije, France Arhar, ki je ugotovil, da bo stanovanjska varčevalna shema uničila banke. Zakon je poslal v presojo ustavnemu sodišču, ki mora ugotoviti ali ni v nasprotju s pristojnostmi Banke Slovenije. Ne glede na odločitev sodišča ni pričakovati večjega odpora proti močni 'stanovanjski struji', ki že tvori nov stanovanjski lobi v Stanovanjski zbornici Slovenije, ki je nastala tik pred zadnjo zamenjavo vlade. V njej naj bi se poleg peščice stanovanjskih skladov znašle tudi neprofitne stanovanjske organizacije in upravljavci stanovanj, ki pa se sedaj obvezno združujejo v Gospodarski zbornici. In prav od slednje bo v marsičem odvisen nadaljnji potek nenavadnega združevanja zasebnih interesov povsem profitnih podjetij in javnih interesov ustanov, ki jih je ustanovila država za izvajanje stanovanjske politike.
