10 vprašanj leta MH370: Kaj so o zadnjih trenutkih leta vedeli nesrečni potniki?

1. Zakaj je letalo ostro zavilo na levo?

Podatki vojaških radarjev so pokazali, da je boeing v trenutku, ko je sklenil s predvidene poti, ostro zavil na levo, kot vse kaže, pa je do takrat nekdo že izklopil vse komunikacijske sisteme letala. Strokovnjak za letalsko varnost Guy Gratton pravi, da so takšne nenadne spremembe poti v zraku izjemno redke, vzrok pa je običajno nenaden dogodek, ki močno vpliva na stabilnost letala – ogenj, dekompresija ali bližnje srečanje z drugim letalom. Druga možnost je tudi ugrabitev. Odgovor bo znan le, če bodo kdaj najdene črne skrinjice.

2. Je mogoče, da je pilot storil samomor?

Ugibanj na to temo je bilo veliko. Medtem ko sodelavci pilota Zaharija Ahmada Shaha pravijo, da je bil z vsem srcem predan letenju in nikoli ne bi storil česa takšnega, nekateri znanci opozarjajo, da tistega dne bi bil v stanju leteti, saj je bil zelo vznemirjen, ker ga je pravkar zapustila žena. To sicer ne bi bil prvi samomor pilota. Zveza za varnost v letalskem prometu ocenjuje, da je za osem letalskih nesreč po letu 1976 kriv samomor pilota.

3. Ugrabitev?

Postavlja se vprašanje, ali je ta scenarij sploh mogoče izvesti v praksi. Po terorističnih napadih 11. septembra leta 2001 so namreč varnost pilotske kabine močno okrepili, pravijo, da vrat ni mogoče prebiti niti s sekiro. In tudi če bi kdo razbijal po vratih, mu ne bi uspelo vdreti, preden bi pilot poslal klic na pomoč, dodajajo. A nekdanji pilot, ki ni želel biti imenovan, je dejal, da je ključavnico na vratih še vedno mogoče onesposobiti in priti v kabino. Pa tudi – ne glede na to, kako trdna so vrata, se odprejo, ko gre posadka na stranišče ali kabino zapusti zaradi kakšnega drugega vzroka. In to je trenutek, ko bi bil napad vsekakor mogoč. Prav zaradi tega so si pri nekaterih letalskih družbah že omislili postopek, po katerem eden od članov posadke straži vrata, ko so odprta.

A če na eni strani vrata nepovabljene potnike z nečednimi nameni držijo izven pilotske kabine, potnikom ne omogočajo, da bi lahko posredovali, če ima slabe namene pilot. Primer je etiopijsko letalo, ki ga je kopilot ugrabil, ko je pilot šel na stranišče in z njim prebegnil v Švico.

4. Je mogoče, da je šlo zgolj za tragično nesrečo?

Večina dosedanjih scenarijev stavi na slabe namene pilota ali ugrabiteljev, osnova za to so ugasnjeni komunikacijski sistemi. Vendar pa nekateri strokovnjaki menijo, da morda ni šlo za namerno dejanje, postopno ugašanje sistemov bi na primer lahko povzročil ogenj, ki pa se ne bi razširil na celotno letalo. Kriva bi lahko bila tudi dekompresija. Kot primer postavljajo let Helios522, ki se je končal, ko je letalo trčilo v grško goro. Takrat je padec kabinskega pritiska povzročil nezavest posadke, letalo pa je letelo z avtopilotom. Če ne bi trčilo v goro, bi letelo, dokler ne bi zmanjkalo kisika.

5. Zakaj ni nihče sprožil alarma, ko so z letalom izgubili komunikacijo?

Komunikacija je bila prekinjena nad južnim Kitajskim morjem, kjer prevzem opravita malezijska in vietnamska zračna kontrola. Strokovnjaki pravijo, da v Evropi ne bi trajalo tako dolgo, da bi kontrole opazile težave, saj prevzem poteka v zelo hitrem zaporedju. Na tem mestu pa letalo med prevzemnima mestoma leti vsaj 10 minut. Precej verjetno je, da sta obe kontroli nanj pozabili.

6. Zakaj vojaški radarji v procesu iskanja niso bolj uporabni?

Preiskovalci se v Indijskem oceanu zanašajo na posnetke komercialnih satelitov. Nad krajem, kjer naj bi strmoglavilo letalo, jih je okoli 20, 10 jih posnetke lastnikom pošilja dnevno. Hitrost prenosa je hitra – traja le dve do tri ure, vendar je težava, da gre za ogromno materiala, zato je pregledovanje trajalo tako dolgo.

Nad območjem so tudi vojaški sateliti, katerih posnetkov pa niso razkrili, zaradi česar so se pojavljala ugibanja, da je bila usoda letala morda znana že veliko pred uradno objavo. Vojaški strokovnjak o tem dvomi, pravi, da so vojaški sateliti predvsem namenjeni odkrivanju izstrelkov in so zato njihove naprave občutljive na zbiranje podatkov o drugačnih predmetih kot je velik boeing 777.

7. Kako trd je bil padec v vodo?

Precej odvisno od tega, ali je bil v zadnjih trenutkih leta MH370 pilot zbrano za krmilom, ali ne. Letalo naj bi strmoglavilo, ko je zmanjkalo goriva. Če je bil pilot za krmilom, bi lahko na vodi celo pristal – podobno kot se je to zgodilo na reki Hudson. Če za krmilom ni bilo nikogar, je bil udarec zelo močan.

8. So potniki opazili, da se bliža tragedija?

Enotnega odgovora na to seveda ni, vendar je mogoče, da v primeru, da na krovu letala ni bilo boja z ugrabitelji, dima, ali kakšne druge opazne okvare, niso vedeli, kaj se bliža. Ker je bila ura okoli 1 ponoči, predvidevajo, da je večina spala. Če bi bilo jutro, bi bili lažje opazili, da je položaj sonca napačen. So pa malezijske oblasti dejale, da se je letalo dvignilo na skoraj 14.000 metrov in se nato, ko je spremenilo smer, spustilo na okoli 7.000 metrov. V tem primeru bi potniki opazili izgubljanje višine, vendar se je letalo dvignilo tako visoko, da je precej verjetno, da so bili zaradi pomanjkanja kisika nezavestni ali celo mrtvi. Strokovnjaki pravijo, da so potniki v teh trenutkih po grozljivejšem scenariju videli, da so se spustile kisikove maske, in vedeli, da je nekaj hudo, po boljšem scenariju pa resnice niso vedeli vse do strmoglavljenja.

9. Zakaj ni nihče od potnikov uporabil mobilnega telefona?

To je za številne še posebej zanimivo, saj so potniki že ob terorističnih napadih 11. septembra na tla sporočali, da so letala ugrabljena. Vendar strokovnjaki pojasnjujejo, da je bilo letalo tokrat "sredi ničesar", zaradi česar mobilnega signala enostavno ni bilo.

10. Zakaj letala podatkov o lokaciji satelitom ne pošiljajo v realnem času?

V dobi, ko je mogoče najti skoraj vse, je realnost, da je mogoče "izgubiti" boeing 777, za marsikoga strašljiva ali neverjetna. Letalski strokovnjaki pojasnjujejo, da pogajanja o spremembah na letalih potekajo, še posebej po strmoglavljenju letala Air France leta 2009, katerega črne skrinjice so iskali kar dve leti. Vendar rešitve še niso vgrajene. Družina boeingov pogrešanega letala je iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, od takrat pa so tudi naprave na njem. A to samo po sebi ni težava, pravijo strokovnjaki. Težava je, da so bile izklopljene komunikacijske naprave, ki bi sicer opravile dovolj dela, da bi letalo našli hitreje.