Vlada je tako od lanskega 1. decembra, ko je bila konstituirana, zasedala na 16 rednih in 21 korespondenčnih sejah. Skupno je obravnavala 664 točk dnevnega reda, sprejela pa kar 1292 odločitev. Redne seje so skupaj trajale 50 ur, kar pomeni vsaka povprečno tri ure in sedem minut. Na rednih sejah je tako vlada med drugim sprejela 23 zakonskih predlogov in 98 podzakonskih aktov, od tega 69 uredb, 10 odlokov in 19 sklepov. Med ostalimi zadevami pa je sprejela 22 poročil, 30 informacij, eno analizo, 15 zakonov o ratifikaciji mednarodnih aktov, štiri uredbe o ratifikaciji mednarodnih aktov, 38 izhodišč za mednarodne obiske ter po 17 poročil o mednarodnih obiskih in pobud za sklenitev mednarodnih sporazumov, tri odgovore na poslanska vprašanja, sedem mnenj o predlogih zakonov, ki jih je v mnenje predložil državni zbor ter 19 mnenj o drugih zadevah, ki jih je v mnenje predložil DZ. Poleg tega je obravnavala 28 prošenj za dodelitev slovenskega državljanstva, ter 933 ostalih zadev. Na 21 korespondenčnih sejah pa je vlada obravnavala 67 točk in sprejela 64 odločitev, in sicer zakonski predlog za hitri postopek, 24 uredb, tri odloke, sedem mnenj o zadevah, ki jih je v mnenje predložil DZ, dve izhodišči za mednarodne obiske ter 27 ostalih zadev.
Kljub zapletom, s katerimi se je že na začetku vladanja začela soočati nova vlada, pa je Drnovšek le uresničil napoved o zmanjšanju števila ministrstev. Načrte za takojšnjo racionalizacijo ministrstev in uvedbo ministrskih svetnikov z novo novelo zakona o vladi, ki o je DZ sprejel lanskega 17. novembra, je Drnovšku prekrižala skupina volivcev, ki pa na koncu ni zbrala potrebnega števila podpisov podpore za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona. Na nesmiselnost vložene pobude je opozoril tudi sam Drnovšek, saj je po nepotrebnem zavrla postopek imenovanja nove vlade. Zato je Drnovšek predlagal kandidate za ministre še po starem zakonu o vladi (DZ jih je imenoval 30. 11. 2000), po uveljavitvi novele pa še preostale ministre oz. ministre po novem zakonu (DZ jih je imenoval 11. januarja letos), s čimer je postala vlada popolnjena.
Po mnenju koalicije Slovenija pa se začrtano delo sedanje Drnovškove vlade oddaljuje od predvolilnih obljub in tudi od same koalicijske pogodbe. Zato bo koalicija Slovenija odslej sistematično opozarjala slovensko javnost in vlado na neuresničevanje danih obljub. Po 100 dneh vladanja se je po oceni koalicije Slovenije v državi vzpostavila relativno kar dobro razpoznavna vladajoča politika, ki gradi na osi liberalna demokracija-združena lista, ki jo goreče podpirajo nekatere manjše stranke ne glede na to, ali so formalno v koaliciji ali ne, in sicer SLS+SKD, DeSUS, SMS in SNS. Sedanja vlada je na začetku dobila kar 70 glasov, kar je daleč največ od vseh vlad doslej, kar je hkrati dobro in slabo. Slabo zaradi tega, ker je nadzor nad takšno izvršilno oblastjo objektivno šibek, dobro pa zato, ker vzpostavlja razpoznavnost v slovenskem političnem prostoru v tem smislu, da je zdaj jasno, da ima vlada več kot zadostno večino za sprejemanje odločitev, zaradi česar se ne bo mogla več izgovarjati, da kakšna odločitev ni bila sprejeta pravočasno oz. sploh ni bila sprejeta zaradi šibke večine, sta na novinarski konferenci poudarila predsednika SDS in NSi, Janez Janša in Andrej Bajuk.
