Na predlog ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je vlada na današnji seji razglasila, da se 14. november v državi obeležuje kot dan slovenskega znakovnega jezika. Vlada je sklep o razglasitvi že poslala v objavo Uradnemu listu RS, piše na spletni strani ministrstva.
Razlog za izbiro 14. novembra je v tem, da so tega dne leta 2002 v uradnem listu objavili zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika.
Pri nas slovenski znakovni jezik kot jezik sporazumevanja in prvi jezik uporablja okoli 1500 gluhih oseb. Z njim se ohranjajo jezikovne različnosti posameznih področji v Sloveniji in kultura gluhih, pojasnjujejo na ministrstvu. Po sprejetju zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika se znakovni jezik uveljavlja na vseh področjih zasebnega in javnega življenja.
Gluha oseba ima pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalcih javnih pooblastil oziroma izvajalci javnih služb. Prav tako ima gluha oseba pravico uporabljati znakovni jezik v vseh drugih življenjskih okoliščinah, v katerih ji gluhota pomeni oviro pri zadovoljevanju potreb.
Vsaka država ima svoj znakovni jezik
Vsaka država ima svoj specifični znakovni jezik, ki ga poimenujemo po državi, iz katere izhaja. Vsi znakovni jeziki so svojevrstni in se razlikujejo od državnih govornih jezikov po svojih pravilih in zakonitostih. Podobnost pa je v tem, da sta govorni kot znakovni jezik živa jezika.
Tako kot se govorni jezik spreminja in se pojavljajo nove besede, se tudi v znakovnem jeziku porajajo nove ali dopolnjene kretnje, ki nadomeščajo stare. Prav tako kot ima lahko ena beseda več pomenov, lahko tudi z eno kretnjo izrazimo več pomenov ali obratno.
V državah po svetu gluhi dan znakovnega jezika praznujejo na podlagi pomembne prelomnice, ki se je v določeni državi zgodila v povezavi z znakovnim jezikom.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.