18 let parlamentarnih volitev

Slovenija je na pota parlamentarne demokracije s procesi demokratizacije začela stopati v osemdesetih letih. Nastajati so začele demokratične stranke. Med stavko delavcev Litostroja konec leta 1987 je bila podana pobuda za ustanovitev Socialdemokratske zveze Slovenije, maja 1988 pa je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza. Glavnina opozicijskih strank je nastala leta 1989. 4. decembra je nastala koalicija DEMOS, ki jo je vodil Jože Pučnik.

Istega leta so se v politične stranke začele oblikovati tudi družbenopolitične organizacije samoupravnega socialističnega sistema. Zveza socialistične mladine se je skozi različne politične pobude in kritikami obstoječega sistema preimenovala v Liberalno demokratsko stranko.

Decembra 1989 so uzakonili ustanavljanje političnih strank in demokratične volitve. Prve so tako potekale aprila 1990 …

Zmaga Demosu

V tridomno Skupščino RS so bili izvoljeni kandidati devetih strank, predstavnika madžarske in italijanske manjšine ter nekaj neodvisnih kandidatov. Največ delegatov (54 odstotkov) je dobila koalicija Demos, ki je prevzela ključne skupščinske in vladne funkcije. Predsednik skupščine je postal dr. France Bučar, predsednik izvršnega sveta (vlade) pa Lojze Peterle iz stranke SKD (Slovenski krščanski demokrati), ki je znotraj koalicije Demos dobila največjo podporo volivcev. Janez Janša je postal obrambni minister, Igor Bavčar minister za notranje zadeve in Dimitrij Rupel minister za zunanje zadeve.

Vzpon LDS

Po uspešni osamosvojitvi Slovenije je vladajoča koalicija zašla v krizo. Demos je razpadel, aprila 1992 pa je padla Peterletova vlada. Novo osemmesečno vlado široke koalicije  (LDS, Socialistične stranke in polovice Demosovih strank) je nato sestavil predsednik LDS Janez Drnovšek.

Prve volitve v državni zbor v sedanji obliki so potekale 6. decembra 1992. Parlamentarni prag (3 odstotke) je preseglo sedem strank. Največ glasov je prejela LDS (23,46), sledile so SKD, Združena lista, Slovenska nacionalna stranka (SNS), Slovenska ljudska stranka (SLS), Demokratska stranka (DS), Zeleni Slovenije in Socialdemokratska stranka (SDSS).

Za predsednika 90-članskega parlamenta je bil izvoljen Herman Rigelnik, ki je sredi mandata odstopil. Zamenjal ga je Jožef Školč. Premier je postal Janez Drnovšek, ki je sestavil koalicijo LDS, SKD, Združene liste in SDSS. Slednji stranki sta med mandatom zapustili vlado, ki je svoje delo sklenila 27. februarja 1997.

Presenečenje SLS

Na parlamentarnih volitvah leta 1996 je ponovno največ glasov (27,01%) dobila LDS, presenečenje pa je pomenilo drugo mesto SLS pod vodstvom Marjana Podobnika. V parlament so se uvrstile še: SDS, SKD, Združena lista, Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) in SNS.

Predsednik parlamenta je postal Janez Podobnik. Predsednik države je za mandatarja znova imenoval Janeza Drnovška, ki je po kar nekaj težavah uspel sestaviti koalicijo z SLS in DeSUS. Drnovškova vlada je po izstopu SLS in vložitvi interpelacije 7. junija 2000 padla.

Za novega mandatarja je bil predlagan Andrej Bajuk, ki je sestavil koalicijo SLS+SKD in SDS. Vlada je bila na oblasti do 30. novembra 2000.

Triumf LDS

Parlamentarne volitve so prinesle zanesljivo zmago LDS, ki so ji volivci namenili kar 36,26 odstotka glasov, kar je predstavljalo 34 poslancev v DZ. Drugouvrščena SDS je zbrala 15,81 odstotka glasov. Sledile so: ZLSD, SLS+SKD, Nova Slovenija (NSi), DeSUS, SNS in Stranka mladih Slovenije (SMS), ki je veljala za največje presenečenje volitev.

Janez Drnovšek je sestavil vlado, v kateri so poleg LDS bili še ZLSD in SLS. Drnovšek je bil decembra 2002 izvoljen za predsednika države, na premierskem mestu pa ga je nasledil Anton Rop.

Zmagoslavje SDS

Zadnje parlamentarne volitve so potekale 3. oktobra 2004. Prvič je največ glasov prejela SDS Janeza Janše, ki je z 29,08 odstotka v parlamentu dobila 29 poslanskih mest. S tem se je končala vladavina LDS, ki je z 22,8 odstotka zasedla drugo mesto. V parlament so se uvrstile vse stranke prejšnjega sklica z izjemo SMS.

Za predsednika parlamenta je bil izvoljen France Cukjati. Mandatarsko funkcijo je prevzel Janez Janša, ki je sestavil vlado v koaliciji SDS, SLS, Nsi in DeSUS.