Plezanje skozi oči mojstrov vertikale

Tekmovalna pot Domna Škofica se niti slučajno ni začela sanjsko. Ko je začel tekmovati, je bil, kot pravi, zanič. A takratni trener mu je pojasnil, da je tekmovalno plezanje le ena od možnosti, nikakor pa ne edina. To ga je povsem razbremenilo, tako zelo, da je na tekmah najprej kot mladinec začel premagovati svoje vzornike. To mu je dalo zalet, dodatno motivacijo, da je vztrajal in pridno treniral. Uspelo mu je veliko. Bil je državni prvak v težavnostnem in balvanskem plezanju. Pri 15. letih je preplezal smer 9a in postal eden najmlajših plezalcev na svetu, ki mu je to uspelo. Po številnih zmagah v svetovnem pokalu je svojo najboljšo sezono leta 2016 kronal s pokalom za najboljšega v skupnem seštevku v težavnostnem plezanju. A medalje in vrhunski rezultati so prinesli pritisk: "Eno sezono biti dober je relativno lahko, to držati konstantno je pa težko. Nisem se mogle znebiti pričakovanj. Nisem imel več občutka, da se sem lahko poseben," pripoveduje za 24ur Fokus.  

"Kot otroku ti vedno nekaj pomeni, če zmagaš. Se pravi prva tekma je bila nekako poskusna, medtem ko sem na drugi že uspel premagati vse domače, kar je takrat dalo vedeti, da pa mogoče pa je to nekaj, kjer se lahko najdem," se svojih začetkov spominja Jernej Kruder. Že pri 14. je uspešno preplezal svoj prvi 8a in se pridružil mladinski reprezentanci. Pri 18. se je prebil v člansko izbrano vrsto. Leta 2014 je osvojil prvo slovensko medaljo na svetovnih prvenstvih v balvanskem plezanju. Štiri leta kasneje je kot prvi Slovenec zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanih, leta 2020 je postal evropski prvak. Je del generacije, ki je slovensko plezanje ponesla v svet. "Očitno sem bil ob pravem času na pravem mestu. Sam sem zelo vesel, ampak mislim, da bi bilo vseeno, v katerem času bi se rodil. Se mi zdi, da bi se v vsakem primeru zaljubil v plezanje."

Kruder in Škofic sta v zadnjem letu nanizala nova svetovno odmevna podviga. Škofic se je maja vrnil na Norveško, v legendarno jamo Hanshelleren, ki jo je prvič obiskal pred slabim desetletjem: "Ko sem videl ta prostor ... če bi lahko ustvaril svoj "dreamland", bi to bilo to." Jama namreč premore najtežje svetovne smeri, Škofic pa je preplezal smer Move, ki ima ta hip najvišjo težavnostno oceno 9b oziroma 9b+. 

Kruder se je v 1000-metrsko smer El Corazon v eni največjih in najslavnejših sten na svetu, kalifornijskem El Capitanu, decembra lani podal z nemškim soplezalcem: "El Cap oziroma podobni projekti se mi zdi, da človeku malo bolj globoko sežejo v spomin. Predvsem zaradi izkušnje, ko si v steni. Midva sva bila v tem primeru v steni 4 dni, se pravi 4 noči."

In kaj je tisto, kar ju vleče v skalo, v naravo? Kaj sporočata mladim, ki radi plezajo? Kakšna je slovenska plezalna prihodnost in kam se Domen Škofic in Jernej Kruder želita povzpeti v prihodnje? 24ur Fokus ob 19ih!