Naslovnica

25-letnica Bežigrajske galerije

Ljubljana, 04. 07. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

<slika_1>Bežigrajska galerija v Ljubljani je bila pred 25 leti ustanovljena kot društvo, od leta 1996 pa je vključena v Mestno galerijo. Njeno glavno vodilo je bila predstavitev dobrih mladih, a še neuveljavljenih umetnikov. Razstavno dejavnost je leta 1976 začela s postavitvijo lesenih skulptur kiparke Dragice Čadeževe, se pred drevišnjim odprtjem jubilejne razstave, poimenovane Prostor spreminjanj, spominja Pavel Brglez, predsednik upravnega odbora galerije v letih 1976-1995. Galerijo je najprej vodil Tomaž Bole, že več kot dve desetletji pa je na njenem čelu Miloš Bašin. Galerija je pridobila za sodelovanje vrsto likovnih kritikov, kot so Franc Zalar, Tomaž Brejc, Aleksander Bassin, Jože Hudeček, Milček Komelj in drugi. Pripravila je skorajda 300 razstav, ki jih je videlo približno 258.000 obiskovalcev.

Ob srebrnem jubileju bodo drevi ob 19. uri v galeriji odprli razstavo del približno sedemdesetih umetnikov, katerim so v minulih letih priredili samostojne razstave. Na ogled bodo primerki vseh likovnih zvrsti - od risbe, slike in grafike do skulpture, objektov, fotografije in video izdelkov. Ob razstavi je izšel katalog z bogato fotodokumentacijo galerijskega dogajanja v minulem poltretjem desetletju, za katero sta zaslužna stalna spremljevalca likovnikov, fotografa Jaka Bregar in Igor Modic, ter zapisom Miloša Bašina.

Bežigrajska galerija poleg mladih talentov predstavlja tudi dela starejših ali pokojnih likovnih umetnikov oziroma posamezne njihove manj znane cikluse. Tako so doslej v galeriji pripravili razstave del Milka Bambiča, Staneta Kregarja in Riharda Jakopiča. Posebni razstavni ciklus Od skice do lutke je namenjen najmlajšim obiskovalcem galerije. Poleg razstav je galerija pripravila okrog sto koncertov ljudske, jazz in sodobne glasbe. Po načrtih arhitekta Franca Avblja in ob podpori Lesnine so galerijo v letih 1982/83 uspešno prenovili.

Bežigrajska galerija hrani zbirko sodobnih glasbenih grafik, ki vsebuje zapise najpomembnejših skladateljev XX. stoletja z vsega sveta. To je edina taka zbirka v Srednji Evropi, poudarja vodja galerije Miloš Bašin. Zbrano je tudi gradivo za mednarodno zbirko Vizualna in konkretna poezija, ki je delno že bila razstavljena. V pripravi je še zbirka slovenske vizualne in konkretne poezije. Obe zbirki temeljita na zapuščini pesnika Francija Zagoričnika.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3