Naslovnica

40 let kubanske revolucije

Washington, 17. 04. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
0

Na Kubi slavijo 40 let kubanske socialistične revolucije in spodletelo ameriško invazijo v Prašičjem zalivu. V ta namen se bodo v prihodnjih dneh zvrstila številna praznovanja.

Na Kubi slavijo 40 let kubanske socialistične revolucije. V ta namen se bo v prihodnjih dneh zvrstila vrsta praznovanj. Kubanski predsednik Fidel Castro je na zborovanju v Havani zatrdil, da bo Kuba za vedno ostala socialistična država. V vznesenem govoru je večkrat napadel Združene države Amerike, predvsem pa novega predsednika Busha, ki po Castrovem mnenju pripravlja nov napad na Kubo.

V Havani se je zbralo več kot sto tisoč ljudi, ki so z zastavami in orožjem pozdravljali Fidela Castra ter vzklikali in slavili socialistično revolucijo. Fidel Castro je zbrani množici spregovoril s prav tistega trga, kjer je pred 40-imi leti razglasil socialistično revolucijo. 74-letnega predsednik je v predvsem našteval dosežke Kube, največji med njimi je vztrajno kljubovanje Združenim državam Amerike. Največje slavje bo v četrtek, v Prašičjem zalivu, kjer bodo častili Fidelove vojake in se spominjali spodletele ameriške invazije.

Sicer je bila pustolovščina v močvirnatem in s komarji posejanem delu južne kubanske obale že od vsega

začetka obsojena na propad. Ameriška Brigada 2506 je štela okoli 1500 kubanskih izseljencev, ki jih je obveščevalna agencija CIA izurila v Gvatemali. Izseljenci so si srčno želeli zrušiti vlado karizmatičnega kubanskega komunističnega voditelja Fidela Castra. Ker pa je tedanji ameriški predsednik John Fitzgerald Kennedy med invazijo zavlačeval z letalsko podporo borcem, so ti postali lahka tarča napadov Castrove vojske. Na koncu jih je več kot 1000 končalo v ujetništvu, sto pa jih je bilo ubitih. V bojih je padlo tudi 150 Castrovih borcev. Odnosi med ZDA in Kubo še danes, kljub skromnim poskusom otoplitve, vztrajajo pod lediščem.

Dva dni pred invazijo, 15. aprila 1961, so bombniki vrste B-26 iz Nikaragve poleteli proti Kubi, kjer naj bi uničili Castrove letalske sile. Uspeli so le delno, obenem pa so Castra opozorili na prihajajočo invazijo. Drugi napad, s katerim naj bi Američani uničili še preostanek kubanskega letalstva, pa je propadel. Tako je brigada ob izkrcanju na kubansko obalo naletela na še vedno solidno domače letalstvo.

Washington je kmalu prejel novice o dveh potopljenih ladjah in silovitem obstreljevanju tretje. Kasneje istega dne je CIA poročala o še dveh ladjah, ki sta bili ujeti v srdit ogenj kubanskih sil. Na ladjah so Američani prevažali strelivo in zaloge, ki jih je brigada nujno potrebovala za uspeh misije. Dan kasneje je brigada moledovala Washington za zračno podporo in nove zaloge, ki pa jih ni bilo od nikoder. Kennedy se je v zgodnjih jutranjih urah 19. aprila v Beli hiši sestal s svojimi svetovalci. V Prašičji zaliv so vendarle poslali šest lovcev brez oznak, ki naj bi omogočili, da bi pripadniki brigade lahko prišli do zalog, vendar pa je zaradi enourne časovne razlike med Nikaragvo in Kubo prišlo do zmešnjave, saj so Castrove sile do takrat, ko so lovci prispeli na območje, že odbile napad. Invazija je tako propadla.

Temu je sledilo več neuspešnih poskusov atentata na Castra, leto kasneje pa se je svet spričo spora med Moskvo in Washingtonom zaradi sovjetskih raket na Rdečem otoku znašel na robu jedrske vojne. Rakete so odstranili, Castro pa živi še danes.

Mario Cabello in Juan Perez Franco sta bila pred štirimi desetletji bojna tovariša, ki sta se v Prašičjem zalivu skupaj borila proti Castru. Danes pa oba veterana spodletele invazije drug z drugim komaj še spregovorita kakšno besedo. Njun spor pooseblja trenutno razpravo v ZDA, ki zadeva prihodnje odnose med ZDA in otokom, ki leži le 160 kilometrov od obale ameriške zvezne države Florida. Franco želi podobno kot ameriški predsednik George Bush ohraniti trdno stališče do Castra, medtem ko Cabello meni, da je napočil trenutek za odtajanje odnosov.

Letos so se 8. aprila v miamijski četrti Mala Havana na srečanju zbrali veterani, ki so se leta 1961 borili v Prašičjem zalivu, kjer so Cabella z zmerljivkami, kot so baraba in izdajalec, skupaj s še enim veteranom vrgli iz združenja, ker sta se na Kubi udeležila konference ob 40. obletnici spodletele invazije. "Počutim se, kot da bi me izločili iz cerkve, zato sem zelo žalosten. S potjo na Kubo sem preprosto želel uresničiti pravico do potovanja in izražanja," je bil ob tem razočaran Cabello.

Konference v Havani se je udeležil tudi Castro, ki bo letos dopolnil 74 let. Srečanje je v sodelovanju s havansko univerzo priredil Arhiv nacionalne varnosti s sedežem v Washingtonu, ki si prizadeva za deklasifikacijo dokumentov s področja državne varnosti. Za Franca, ki je predsednik združenja Brigada 2506, gre v tem primeru za bratenje s sovražnikom. "Za nas predstavlja 40. obletnica Prašičjega zaliva le še dodaten razlog za utrjevanje našega brezkompromisnega stališč a proti dialogu s Castrom," pravi. Sicer se je tudi danes, pri 72 letih, pripravljen vrniti v Prašičji zaliv in vnovič poskušati uničiti Castra, medtem ko se Cabello zavzema za umirjanje žoge.

Ameriška politika kljub nekaterim čarterskim poletom in sramežljivemu odpiranju Washingtona, ki ameriškim podjetjem omogoča prodajo hrane in zdravil na Kubi, ostaja podobna tisti iz časa hladne vojne. Štiri desetletja trajajoči ameriški trgovinski embargo je še vedno v veljavi. Kljub naraščajoči kampanji v ameriškem kongresu za otoplitev odnosov Busheva administracija vztraja pri ohranitvi embarga. Bush trdi, da naj bi šel kapital, ki bi ga investirali na Kubo, v žep Castrove vlade, ki bi se z denarjem le še utrdila na oblasti. "V našem najboljšem interesu je ohranjanje pritiska na Castra, dokler ta ne bo dovolil svobodnih volitev in svobode izražanja ter izpustil na svobodo političnih zapornikov," trdi Bush.

Bojazni pred novo invazijo so na Kubi še vedno žive. Tako je prvi namestnik kubanske vlade in obrambni minister Raul Castro ob koncu obiska kitajskega državnega in partijskega voditelja Jiang zemina dejal, da ZDA še vedno niso opustile zamisli o vojaški invaziji na otok. Obenem je poudaril, da Kuba nasprotuje vojnam, vendar se bo v primeru ameriškega napada, "ne tako kot ZR Jugoslavija, borila do konca". "ZDA bi za okupacijo otoka potrebovale več milijonov vojakov, saj ima naše prebivalstvo na voljo več orožij," je poudaril in dodal, da se je kubanska vojska kljub 11-kratnemu zmanjšanju obrambnega proračuna v primerjavi z letom 1980 okrepila, prav tako pa vojska danes šteje več vojakov kot pred leti. Sicer bodo kubanski komunisti 40 let razglasitve socializma na karibskem otoku danes obeležili z velikim zborovanjem.

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA