Protokoli konvencije vključujejo posebna področja - npr. Protokol 6 prepoveduje smrtno kazen, nek drug pa kloniranje. Konvencija prek Evropskega sodišča za človekove pravice, ki ima od leta 1998 stalni sedež v Strasbourgu, obvezuje 41 držav članic SE, da te pravice zagotavljajo vsem državljanom v svoji pristojnosti. Evropsko sodišče za človekove pravice, ki ima 220 zaposlenih in letni proračun v višini 25 milijonov evrov, zahteva strukturno reformo in dodatna finančna sredstva za vse več tožb, ki jih nanj naslavljajo prebivalci Evrope. Sodišče državljanom omogoča, da vložijo tožbo proti svoji državi, če menijo, da so bile njihove pravice kršene. V primeru pozitivnega izida tožbe sodišče naloži obsojeni državi plačilo odškodnine državljanu in spremembe spornih zakonov.
Enainštirideset sodnikov (po en sodnik iz vsake države podpisnice konvencije) obravnava primere, ki se zelo razlikujejo med seboj - od statusa mater samohranilk in zunajzakonskih otrok, zakonov, ki kaznujejo homoseksualce, kršenja tajnosti osebnih podatkov, do onesnaževanja okolja. Sodišče se prav tako ukvarja s trajanjem in pravičnostjo sodnih postopkov, s pravicami novinarjev, prepovedjo knjig, video posnetkov z obsceno ali bogokletno vsebino, prepovedjo političnih strank in pravicami do članstva v sindikatu in svododnega izražanja veroizpovedi.
Od nastanka leta 1960 je sodišče izdalo več kot 1500 nalogov. Do konca leta naj bi prejelo 10.000 novih zahtev, med katerimi jih bo 90 odstotkov nesprejemljivih. V 8000 primerih bo sodišče sprejelo odločitev, preostalih 2000 pa bo dodalo 15.000 nerešenim zahtevam. Število nerešenih primerov se zato iz leta v leto povečuje.
