Obreda se je med drugim udeležilo 15 članov britanske kraljeve družine in nekdanjih premierov, med njimi tudi Margaret Thatcher (1979-1990), medtem ko se je v imenu sedanjega premiera Tonyja Blaira, ki je na vrhu G-8 v francoskem Evianu, slovesnosti udeležil lord Irvine. Kraljevi par je pred opatijo pozdravila navdušena večtisočglava množica.
Skromna slovesnost
Slovesnost je bila manj razkošna kot ob lanskem praznovanju 50-letnice kraljičinega vladanja, povabili pa niso niti nobenega tujega državnika. 77-letna kraljica Elizabeta II. je svojo polstoletno vladavino praznovala že lani, saj je njen oče umrl februarja 1952, kraljica pa je postala takoj po njegovi smrti. Junija lani se je državljanom, ki so izkazali privrženost monarhiji, zahvalila med štiridnevnim praznovanjem, pa tudi z veliko turnejo po monarhiji.
Od maja do avgusta 2002 je kraljica med praznovanjem svojega jubileja obiskala 70 krajev v Angliji, Walesu, na Škotskem in na Severnem Irskem, obiskala pa je tudi Jamajko, Novo Zelandijo in Avstralijo. Na svojih znamenitih vrtnih zabavah je na šestih srečanjih sprejela 48.000 ljudi, ki so jim postregli s 160.000 skodelicami čaja ter 48.000 kosi čokoladnega in limoninega peciva.
Vladavino Elizabete so zaznamovali številni škandali
Elizabeta II. se je rodila 21. aprila 1926. Je prvi otrok vojvodinje in vojvode yorške, ki sta potem, ko se je vojvodov brat Edvard VIII. 11. decembra 1936 zaradi ljubezni do ameriške ločenke Wallis Simpson odpovedal prestolu, postala kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta. Kraljevemu paru se je leta 1930 rodila še hči Margareta. Britanski dvor je 20. novembra 1947 slavil poroko Elizabete II. s sinom grškega princa, polkovnikom Mountbattenom, ki je po poroki postal princ Filip, vojvoda Edinburški. Paru so se v zakonu rodili štirje otroci: Charles, Ana, Andrew in Edvard.
Njeno vladavino so zaznamovali številni škandali, največkrat povezani z zasebnim življenjem njenih otrok. Kljub vsem škandalom in krizam pa prav Elizabeta II. ostaja eden najbolj trdnih stebrov britanske monarhije, ki se je v letu kraljičinega jubileja lani poslovila od svoje sestre, princese Margarete in kraljice matere.
Sicer pa je 50 let vladanja redkost v več kot 1200-letni zgodovini britanske monarhije. Poleg Elizabete II. je to doslej uspelo le še kralju Edvardu III., ki je bil na prestolu 50 let, Juriju III., ki je vladal 59 let, in kraljici Viktoriji, ki je vladala 63 let.