Gradivo za zbornik je razporejeno v štiri poglavja: Živa preteklost, Kulturna podoba mesta, Zadnjih sto let in Kronika. Dosedanji zborniki zajemajo zgodovino Kranja in njegove bližnje in daljne okolice, in to v vseh obdobjih od antike do današnjih dni, v njih pa različne strani človeškega udejstvovanja od politike, gospodarstva, šolstva, zdravstva, upravne ureditve do kulture. V vsem tem bogastvu raziskav zborniki niso pomembni le za krajevno zgodovino, temveč tudi podlaga za čim tehtnejšo podobo slovenske preteklosti in sodobnosti. Slovesnosti se je poleg članov uredniškega odbora, avtorjev zapisov in kranjskega župana udeležil tudi akademik Paternu. "Prešernova osvoboditev slovenskega duha je bila zgodovinsko prelomna," je med drugim poudaril Paternu.
9. številka Kranjskega zbornika
Kranj, 23. 11. 2000 00.00 |
Ob 200-letnici rojstva velikana slovenske poezije Franceta Prešerna in kranjskem občinskem prazniku, so danes v Prešernovem mestu Kranju predstavili že deveto številko Kranjskega zbornika z okroglo letnico 2000. Dvesto letnica Prešernovega rojstva je za Slovence pomemben jubilej in prav v tem zborniku so njegovi snovalci velikemu pesniku dali poseben poudarek. Prešeren je svoja zadnja leta preživel v Kranju, kjer je tudi pokopan, po njem pa je v gorenjskem središču poimenovanih tudi več kulturnih institucij. O Prešernovem geniju in pesnikovi sodobni aktualizaciji govori zapis akademika Borisa Paternuja Prešeren danes, v katerem razmišlja o Prešernovi poeziji in njenem notranjem spajanju osebnega, nacionalnega in univerzalnega, s tem pa tudi njegovega obstajanja v novem, drugačnem svetu kultur.