Naslovnica

Al Gore sprejel nominacijo stranke

Los Angeles, 18. 08. 2000 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Ob sinočnjem zaključku 43. nacionalne konvencije Demokratske stranke v Los Angelesu je imel podpredsednik ZDA Albert Gore, po mnenju večine političnih komentatorjev, najboljši govor v svojem življenju in sprejel nominacijo stranke za naslednjega predsednika ZDA in obljubil trd boj za ameriške družine. Govor je bil zanj izrednega pomena, saj je bilo prav od tega nastopa odvisno, ali se bo uspel prebiti iz sence predsednika Billa Clintona kot sam svoj mož, prepričati demokratsko bazo, da si zasluži nominacijo, in osvojiti neodvisne volivce, ki bodo tudi letos odločali, kdo bo naslednji stanovalec v Beli hiši.

Med govorom je priznal, da je včasih res preresen, kot mu očitajo, vendar podaril, da predsedovanje ni tekmovanje v popularnosti, ampak trdo delo, pri katerem je treba sprejemati odločitve, ki niso vsem všeč. S tem se je skušal oddaljiti tako od Clintona, ki je v osmih letih pogosto preveč popuščal, ter od svojega republikanskega protikandidata Georga Busha, ki je, tako kot Clinton, ameriškim volivcem mnogo bolj všečen kot Gore. V svojem govoru Gore protikandidata ni niti enkrat omenil, vendar je vseskozi izpostavljal razlike med političnima programoma ene in druge strani. To je storil z navajanjem primerov iz resničnega življenja, med njimi primera družine Gutierrez iz Teksasa, katere otroci obiskujejo propadajočo šolo. Ta primer je rokavica v obraz Bushu, ki trdi, da se je šolski sistem v Teksasu, odkar je guverner, močno izboljšal.

Analitiki menijo, da je bil govor prej podoben političnemu kot predvolilnemu nastopu, vendar naj bi Gore vztrajal pri taki vsebini in dolžini govora. Njegov nastop je ob videoposnetku Gorovega družinskega življenjepisa napovedala soproga Tipper, prizadevna aktivistka za osveščanje ljudi glede duševnega zdravja.

Demokratski predsedniški kandidat je na začetku omenil svojo družino, protikandidata iz primarne kampanje Billa Bradleyja, podpredsedniškega kandidata Josepha Liebermana in predsednika Billa Clitnona, kateremu se je zahvalil, da je državo vodil skozi osemletno obdobje gospodarskega razcveta. Od Clintona se je sicer jasno distanciral z dvema stavkoma: "Pred vami stojim, kot sam svoj mož", ter "obljubim, da vas ne bom nikoli pustil na cedilu". Zadnji stavek je bil prikriti namig na afero Monica Lewinsky, ko je Clinton lagal milijonom pred televizijskimi ekrani in zanikal razmerje z mlado pripravnico v Beli hiši.

V govoru je obljubil boj za pravice starejših bolnikov, vzpostavitev splošnega sistema zdravstvenega zavarovanja, reformo financiranja političnih kampanj, obnovo šolskega sistema in vlaganje v izobraževanje, kar bo po njegovih besedah prva prioriteta nove administracije. V nadaljevanju je obljubil še boj za pravice bolnikov in žrtev zločinov, ohranitev pravice do splava, dvig minimalne plače, državljanske pravice, prenehanje diskriminacije pri zaposlovanju. Napovedal je podvojitev sredstev za medicinske raziskave, 50.000 novih policistov na cestah in sprejetje zakona proti zločinom iz sovraštva. Pri vprašanju orožja je zavzel za Američane sredinsko stališče, ko je dopustil možnost posedovanja orožja, vendar ne kriminalcem in otrokom.

  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1