Danes se nadaljuje tudi zaprta seja makedonske vlade, ki se je začela sinoči, na kateri naj bi se dogovorili o skupnih stališčih o varnostnem položaju v Makedoniji. Po napovedih opazovalcev, ne bi bilo presenečenje, če bi danes odstopila makedonska vlada pod vodstvom premiera Ljubča Georgievskega. V tem primeru naj bi jo zamenjala nova vlada narodne rešitve ali pa bi se imenovali vlado široke koalicije. Incidente v Makedoniji je obsodil tudi Georgievski, ki je sinoči izjavil, da se makedonska vojska in policija danes ne bosta še ostreje borili proti albanskim skrajnežem, kot so se včeraj. Vojaške enote so postavili na več različnih mest, med drugim tudi v bližini krajev Tetovo in Tanuševci, je še povedal Georgievski in dodal, da bodo s takšnimi ukrepi nadaljevali, dokler albanski skrajneži ne bodo zapustili makedonskega ozemlja. Po besedah Georgievskega je nemški zunanji minister obljubil, da bo že v ponedeljek na ministrskem vrhu EU predlagal podporo in pomoč Makedoniji. Na seji makedonske vlade je vodja najmočnejše makedonske opozicijske stranke Socialdemokratska zveza Branko Crvenkovski včeraj makedonskemu predsedniku Borisu Trajkovskemu predlagal izoblikovanje nove vlade, v kateri bi bili ministri vseh parlamentarnih strank, njena naloga pa bi bila, da državo reši iz sedanjega stanja.
Odposlanec ZN na Balkanu Carl Bildt je izjavil, da ga potek dogodkov spominja na dogodke, ki so pripeljali do vojn v Bosni in na Kosovu. Situacija je izjemno alarmantna in najhujša v zadnjih letih v regiji, je povedal na seminarju v londonskem mednarodnem institutu za strateške študije. Včeraj je obiskal Makedonija nemški zunanji minister Joschka Fischer in izkazal podporo multi-etnični makedonski vladi. Fischer je prav tako zanikal mnenje, da naj bi v Makedonijo poslali mednarodne sile. Po njegovem to ni potrebno. Varnostni svet Združenih narodov je z izjavo predsedujočega Varnostnemu svetu Združenih narodov, ukrajinskega veleposlanika Vladimirja Jelčenka obsodil napade albanskih skrajnežev v Makedoniji. VS je obenem podprl prizadevanja Makedonije in sodelovanje z zvezo NATO za zaustavitev nasilja. VS je v izjavi pozval k prenehanju vseh nasilnih dejanj tudi na Kosovu, še posebej tistih, ki so "etnično motivirana", in kosovske politične voditelje pozval, da taka dejanja obsodijo.
Včeraj je v Varnostnem svetu ZN ameriški veleposlanik James Cunningham izjavil, da ZDA ne odobravajo nasilja na jugu Srbije in bodo podprle samo tiste albanske voditelje, ki se zavzemajo za mirno in demokratično rešitev krize in večetnično družbo na Kosovu. Evropski komisar za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana pa je pozno sinoči po telefonu govoril z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim. V pogovoru je Solana izrazil podporo EU ozemeljski celovitosti in suverenosti Makedonije ter podprl načrte Makedonije, da bi vzdrževala stabilnost ob severni makedonski meji, so sporočili iz urada Solane.
Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je sporočil, da spopadi med makedonskimi silami in albanskimi skrajneži ogrožajo stabilnost regije, grozi pa tudi nov val razseljevanja prebivalstva. Visoki komisar UNHCR Ruud Lubbers je dejal, da si mednarodna skupnost enostavno ne sme dovoliti nove humanitarne tragedije na Balkanu. Lubbers je pozval sprte strani, še posebej Albance, da se vzdržijo poglabljanja spopadov, mednarodno skupnost pa, da stori vse za preprečitev izbruha nove balkanske krize.
V nasprotju z napeto situacijo v Makedoniji pa je situacija na jugu Srbije stabilna. Po besedah jugoslovanskega generala Ninoslava Krstića se tako jugoslovanske varnostne sile in albanski gverilci držijo sporazuma o prekinitvi spopadov, ki so ga dosegli v torek ob posredovanju Nata. Krstić, ki poveljuje srbskim vojaškim in policijskim silam, je število albanskih gverilcev na tamponskem območju ocenil med 5.000 in 6.000, kar je precej višja ocena od ocene Nata. Sile ZRJ so prevzele nadzor nad obmejnim področjem v sredo, pri tem pa niso naletele na albanske gverilce. Vojska ZRJ naj bi onemogočila, da bi se albanski gverilci iz doline Preševo ne združili s podobnimi skupinami v Makedoniji. Uporniki naj bi imeli svoja oporišča v gorah severneje. Zaradi zaskrbljenosti, ki ga kaže albansko prebivalstvo ob ponovnem prihodu srbske vojske, Krstić odgovarja, da ni med vojaškimi silami nobenega vojaka, ki bi bil udeležen v kosovsko vojno pred leti.
